Jedro

V sporu majhne vrednosti ni mogoče uspešno uveljavljati pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati odškodnino v višini 73.256,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 40.918,00 SIT od 15.12.1996 dalje, od zneska 32.338,00 SIT pa od 16.12.1996 dalje do plačila in ji povrniti stroške pravdnega postopka. Zoper sodbo se pravočasno pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov, obrazloži pa le razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 2. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP). V pritožbi navaja, da sodba temelji na popolnoma napačnem dejanskem stanju, saj je sodišče svojo odločitev oprlo le na pomanjkljivo izvedensko mnenje, ni pa verjelo priči F. P.. Do poškodb bi lahko prišlo tudi drugače, zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku tožeče stranke, podredno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. V skladu z določbo 344. člena ZPP je bila pritožba vročena toženi stranki, ki odgovora na pritožbo ni podala. Pritožba ni utemeljena. Spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 200.000,00 SIT, so po določbah ZPP tako imenovani spori majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena ZPP). V takem sporu je mogoče po določbi prvega odstavka 458. člena ZPP sodbo izpodbijati le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V nasprotju s tem se tožeča stranka, ko se v pritožbi ukvarja le z vprašanjem, kako je nastala poškodba na vozilu, pritožuje le zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s tem razlogom pa v sporu majhne vrednosti ne more uspeti. Na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni zagrešilo nobeno od kršitev iz drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jih mora pritožbeno sodišče upoštevati po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi določbe 353. člena ZPP pritožbo tožnice v celoti zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.