Jedro

Ob isti uri in na isti dan sta bili razpisani dve glavni obravnavi med istima strankama, ki objektivno nista mogli biti navzoči na obeh narokih. Navedeno je nedvomno upravičen razlog za izostanek pravdnih strank z enega izmed narokov, pri čemer je potrebno upoštevati tudi bistvo poravnalnega naroka, torej v podani možnosti za sklenitev sodne poravnave med strankama.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek ustavilo.

Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka, zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 339. členu ZPP in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sklep izpodbija v celoti in navaja, da je v odprtih pravdnih postopkih med pravdnima strankama prišlo do redkega slučaja, ko je Okrožno sodišče v Ljubljani v zadevi P 2154/2009 z dne 19.3.2010 ob 12.00 uri razpisalo obravnavo, istega dne ob isti uri pa je med istima strankama razpisalo obravnavo tudi Okrajno sodišče v Ljubljani v predmetni zadevi. Obeh obravnav ob isti uri se isti stranki in pooblaščenci niso mogli udeležiti, zato je tožena stranka po dogovoru obvestila Okrajno sodišče v Ljubljani in prosila za preklic in preložitev obravnave. Nedvomno je podan upravičen razlog za zamudo razpisanega naroka, saj je imela ista stranka z istim pooblaščencem ob isti uri narok na drugem sodišču, zato se obeh narokov objektivno ni mogla udeležiti. V enaki situaciji je bila tudi tožena stranka. Sodišče je kljub prejetemu obvestilu o nastali situaciji uporabilo določbo 282. člena ZPP in postopek ustavilo, zato je bistveno kršilo pravila postopka, hkrati je tudi dejansko stanje uporabilo zmotno. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožba je utemeljena.

V skladu z 2. (prej 3.) odstavkom 282. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in spremembe, ZPP) se šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila, če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo, če poravnalni narok ni bil razpisan, ne pride nobena stranka. Določbe navedenega odstavka se uporabijo, če je bila stranka pravilno vabljena in ni izkazala upravičenih razlogov za izostanek oziroma ni splošno znanih okoliščin, iz katerih izhaja, da stranka iz upravičenih razlogov ni mogla priti na narok, pri čemer sodišče stranko v vabilu na narok opozori na posledice izostanka z naroka. Pravni pojem upravičenih razlogov je odprt in konkretnim primerom prilagodljiv standard, katerega razlaga mora v vsakem posameznem primeru upoštevati učinek zamude naroka na procesnopravni položaj stranke, od sodišča pa zahteva tehtanje različnih pravic in načel, ki so v konfliktu. Izostanek obeh strank s poravnalnega naroka ima za posledico fikcijo o umiku tožbe, ki je logična posledica obojestranske neaktivnosti. V primeru, če stranki ne sodelujeta in ne kažeta pravega interesa za postopek, z njim nima smisla nadaljevati. Tudi slednje je potrebno upoštevati pri napolnjevanju pravnega pojma upravičenih razlogov za preložitev naroka.

Po oceni sodišča druge stopnje je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo navedena določila 282. člena ZPP in zmotno ocenilo, da so v konkretnem primeru podani pogoji za uporabo 2. odstavka 282. člena ZPP. Pritožba namreč utemeljeno opozarja, da je bilo sodišče prve stopnje obveščeno, da je na isti dan, ob isti uri in med istima strankama razpisana obravnava tudi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v zadevi P 2154/2009. V predmetni zadevi ima sicer tožeča stranka pooblaščenca, ki je odvetnik in bi lahko poskrbel za substitucijo na naroku dne 19.3.2010. Vendar pa je v konkretni zadevi situacija drugačna, kot običajno v primerih, ko ima stranka za zastopanje pooblaščenega odvetnika. Ne gre namreč le za situacijo, ko se naroka ni mogel udeležiti odvetnik, ampak za primer, ko sta bili ob isti uri in na isti dan razpisani dve glavni obravnavi med istima strankama, ki objektivno nista mogli biti navzoči na obeh narokih. Navedeno je nedvomno upravičen razlog za izostanek pravdnih strank z enega izmed narokov, pri čemer je potrebno upoštevati tudi bistvo poravnalnega naroka, torej v podani možnosti za sklenitev sodne poravnave med strankama. Smisel sankcioniranja neudeležbe na poravnalnem naroku je v povečevanju možnosti za mirno rešitev spora, kar pa v primeru, ko je jasno, da se sami stranki naroka (oziroma obeh narokov) ne moreta udeležiti, ne more biti izpolnjeno.

Stališče sodišča prve stopnje, da stranki nista izkazali upravičenih razlogov za izostanek, je torej v konkretnem primeru zmotno, posledično pa je bil napačno uporabljen 2. odstavek 282. člena ZPP. Sklep sodišča prve stopnje je bilo zato potrebno razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).