Jedro

Za gradbena dela v večstanovanjskem objektu, za katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, se zahteva soglasje vseh etažnih lastnikov. V obravnavanem primeru se z že izvedenimi in predlaganimi gradbenimi deli posega v konstrukcijske elemente stavbe (v nosilne stene in medetažne plošče), torej v skupne dele stavbe. Nesporno je, da investitorja za tak poseg potrebujeta gradbeno dovoljenje, za gradbeno dovoljenje pa soglasje vseh etažnih lastnikov (ki ga nimata). Odločitev o nadomestitvi soglasja mora biti informirana, sodišče pa mora v skladu z 29. členom SZ-1 presoditi, kakšna bremena in posledice bodo gradbeni posegi imeli za etažne lastnike.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Vsak udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljev za podaljšanje roka za plačilo predujma oziroma plačila predujma v treh obrokih (I. točka izreka) in štelo predlog za odobritev posla, ki presega redno uporabljanje, za umaknjen ter nepravdni postopek ustavilo (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožujejo predlagatelji in uveljavljajo pritožbena razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb postopka. Navajajo, da je sodišče s sklepom s 15. 11. 2019 prekoračilo svoja pooblastila in naložilo Fakulteti za gradbeništvo, naj odgovori na vprašanja, na katere ne more dati odgovora nihče. Ta postopek je samo nadomestilo za pridobitev soglasij za vložitev zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja. V postopku za izdajo gradbenega dovoljenja pa bo investitor izkazal s projekti oziroma dokumentacijo, da s tem ne bo ogrožena statična varnost celotnega objekta. Za izdelavo izvedenskega mnenja bi izvedenec potreboval dokumentacijo, ki ne obstaja. Načrte objekta pred posegi je predlagatelj že poskušal pridobiti, vendar neuspešno. Objekt je bil zgrajen leta 1850 in kasneje nadzidan, opravljeni pa so bili še drugi posegi, za kar ne obstaja nobena tehnična dokumentacija. Za oceno skladnosti projektne dokumentacije z veljavnimi predpisi je pristojen upravni organ v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in ne sodišče. Izhodišča za dokumentacijo za izdajo gradbenega dovoljenja vsebuje mnenje Zavoda za gradbeništvo, v katerem je mag. A. A. poudarila, da bo za interno komunikacijsko povezavo med etažami potrebno v obstoječe medetažne konstrukcije izdelati ustrezne preboje s predvidevanimi konstrukcijskimi ojačitvami, ki jih je tudi natančno definirala. Potrebno je izhajati iz obstoječih dejanskih okoliščin in tega, da je predmetni postopek zgolj postopek pridobitve soglasja za vložitev zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja. Šele pri izdelavi dokumentacije za izdajo gradbenega dovoljenja se bo ocenjevala statična stabilnost objekta zaradi predvidenih posegov. V predvidenih, ker bo v pristojnosti upravnega organa in ne sodišča. Zato je sodišče s sklepom s 15. 11. 2019 bistveno kršilo določila postopka, kar je vplivalo tudi na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa.

Predlagatelj je prosil za podaljšanje roka zaradi nalog, ki so bile naložene izvedencu ter zaradi višine predujma. Sodišče je predlagateljem naložilo plačilo za mnenje, za katerega je že vnaprej jasno, da v postopku ne bo uporabno. Gre za plačilo predujma v višini 16.000 EUR. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, zakaj sodišče ni štelo kot utemeljen razlog za podaljšanje dejstvo, da bo zaradi plačila predujma ogroženo finančno poslovanje predlagateljev. Prvi in drugi predlagatelj sta se zavezala kriti vse stroške tega postopka. Prvi predlagatelj je pravna oseba, ki ni sposobna brez finančnih tveganj v tako kratkem roku plačati 16.000 EUR, drugi predlagatelj pa je fizična oseba, ki bi se zaradi plačila takega zneska skupaj z družino znašel v hudi finančni stiski. Upravičeno sta zato prosila za podaljšanje roka za plačilo oziroma za plačilo v obrokih. Ne gre za plačilo predujma v višini 1.000 ali 2.000 EUR, temveč za 16.000 EUR.

3. Nasprotni udeleženci1 so podali odgovor na pritožbo in v njem predlagajo zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tej zadevi, ki teče že od junija leta 2012, predlagajo predlagatelji nadomestitev soglasja nasprotnih udeležencev za pridobitev gradbenega dovoljenja pri pristojnem upravnem organu. Gre za starejšo stavbo2, zgrajeno leta 1850, že nadzidano in večkrat spremenjeno. Prvi in drugi predlagatelj (investitorja) sta na stavbi brez soglasja vseh etažnih lastnikov, ki se s predlaganimi gradbenimi posegi ne strinjajo, že izvedlo nekaj gradbenih posegov, za ostale pa si prizadevajo pridobiti nadomestitev soglasja v tem postopku. Za ugotovitev posledic, ki bodo nastale za celotno stavbo zaradi že izvedenih in nameravanih gradbenih posegov, je prvostopenjsko sodišče s sklepom s 30. 11. 2018 določilo izvedenca - Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo. Izvedenec je ocenil vrednost naloženih izvedenskih del na 15.550 EUR. Da bi izvedenec sproti opravil naloženo izvedensko delo, je od predlagateljev terjal predložitev načrtov celotnega objekta pred in po izvedbi predvidenih posegov.

6. Prvostopenjsko sodišče je z dopisom s 4. 2. 2019 pozvalo predlagatelje za založitev predujma v roku 30 dni. Ker so predlagatelji z vlogo s 26. 2. 2019 prosili za podaljšanje roka za založitev predujma in predlog modificirali, je sodišče modificiran predlog poslalo izvedencu, naj ponovno ovrednoti svoje delo, predlagateljem pa podaljšalo rok do 5. 4. 2019. Sodišče je s sklepom s 15. 11. 2019 izvedencu poslalo spremenjen nalog za izvedensko delo in poziv k novem ovrednotenju dela Izvedenec je 5. 12. 2019 sodišču poslal novo ponudbo in ovrednotil delo na 15.057,24 EUR, sodišče pa je predlagateljem poslalo 9. 12. 2019 poziv za založitev predujma v višini 16.000 EUR. Opozorilo jih je tudi na posledice, do katerih bo prišlo, če predujem v roku 15 dni ne bo založen. Predlagatelji so z vlogo s 27. 12. 2019 sodišču očitali prekoračitev pooblastil. Sodišče je nato predlagatelja 6. 1. 2020 ponovno pozvalo na predložitev dokazil o plačilu predujma, z opozorilom, da bo v nasprotnem štelo predlog za umaknjen. Predlagatelji so 10. 1. 2020 ponovno podali vlogo za podaljšanje roka za založitev predujma, ki ji sodišče ni ugodilo. Ocenilo je, da predlagatelji že skoraj eno leto zavlačujejo postopek v zvezi s plačilom predujma.

7. Predlagatelji v pritožbi očitajo, da sodišče ni upoštevalo visokega zneska, ki ga morajo plačati za predujem in finančnih posledic, ki jih zaradi plačila predujma bosta utrpela prva dva predlagatelja in navajajo, da gre v tem postopku (zgolj) za predhoden postopek upravnem postopku, v katerem bo pridobljeno gradbeno dovoljenje ter se bo presojal dejanski vpliv že izvedenih in nameravanih posegov na sam objekt in njegovo varnost. 8. Pritožbeno sodišče je že v sklepu s 14. 6. 2017 obrazložilo, da se za gradbena dela v večstanovanjskem objektu, za katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, zahteva soglasje vseh etažnih lastnikov. V obravnavanem primeru se z že izvedenimi in predlaganimi gradbenimi deli posega v konstrukcijske elemente stavbe (v nosilne stene in medetažne plošče), torej v skupne dele stavbe. Nesporno je, da investitorja za tak poseg potrebujeta gradbeno dovoljenje, za gradbeno dovoljenje pa soglasje vseh etažnih lastnikov (ki ga nimata). Obrazloženo je že bilo, da mora biti odločitev o nadomestitvi soglasja informirana, sodišče pa mora v skladu z 29. členom Stanovanjskega zakona (SZ-1) presoditi, kakšna bremena in posledice bodo gradbeni posegi imeli za etažne lastnike. Ker že postavljen izvedenec gradbene stroke dr. B. B. ni mogel odgovoriti na vprašanje, ali bo 150 let stara konstrukcija stavbe že izvedene in nameravane posege vzdržala, je predlagal, naj sodišče za tako ugotovitev postavi ustrezno institucijo. To je sodišče tudi storilo in za izvedenca postavilo Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo, ki za izdelavo izvedenskega dela potrebuje tudi dokumentacijo, ki jo je zahtevala. Svoje delo je ovrednotila na 15.000 EUR. Predvideni znesek izvedenine je visok, kar je sorazmerno z zahtevnostjo in obsežnostjo izvedenskega dela3. Tudi sicer so praviloma izvedenska mnenja s področja gradbeništva dražja. Predlagatelja (investitorja) pa se morata zavedati tudi, da sta izvršila posege v 150 let star objekt brez potrebnih soglasij in dokumentacije, kar bosta morala pridobiti za nadaljevanje posegov. Koliko bo stal (le) izvedenski del, izhaja iz predujma.

9. Prvostopenjsko sodišče je pravilno upoštevalo, da postopek traja že več let in da so imeli predlagatelji na razpolago več kot leto dni, da zberejo sredstva za izvedenino. Sodišče prve stopnje je predlogu predlagateljev za podaljšanje roka že ugodilo in obrazložilo, da rokov ne more v nedogled podaljševati. Predlagateljem je višina zneska za predujem znana že eno leto. Slabo finančno stanje, na katerega se sklicujeta prvi in drugi predlagatelj v pritožbi (ki sicer z ničemer ni izkazano) pa izpodbijane odločitve ne more spremeniti. Za izvedbo gradbenih posegov v tovrstno, 150 let staro stavbo, je treba imeti tudi finančni načrt, sicer pa je minilo od prvega poziva za založitev predujma že več kot leto in pol. 10. Ker brez založitve predujma, ni moč izdelati izvedenskega mnenja, tega dokaza, ki je bistven za pravilno odločitev v zadevi, sodišče ni moglo izvesti. Sodišče pa je predlagatelje tudi opozorilo na posledice, do katerih bo prišlo, če predujem ne bo založen. Ker predujem ni bil pravočasno založen in ni bilo ugodeno predlogu za podaljšanje predujma in obročno plačilo, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se predlog šteje za umaknjen in nepravdni postopek ustavi. Svojo odločitev pa je oprlo na 36. člen Zakona o nepravdnem postopku (ZNP).

11. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in prav tako niso podani pritožbeni razlogi na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP in 37. člen ZNP).

12. Po določilu 35. člena ZNP vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače. V pritožbenem postopku predlagatelji niso uspeli, nasprotni udeleženci pa z odgovorom na pritožbo niso pripomogli k rešitvi zadeve in tudi zato krijejo vsak svoje stroške postopka (154., 155. in 156. člen ZPP).

1 C. C., S. cesta 51a, D. D., U. 70, E. E., S. cesta 51b, F. F., S. cesta 51a, G. G., S. cesta 51, in I. I., S. cesta 51. 2 ID znak 000-269, k. o. ... 3 Izvedenec v postopku je že pojasnil, da sam nima dovolj znanja, da bi ocenil vplive posegov na nosilno konstrukcijo in analizo celotnega objekta.