Jedro

Sodišče lahko samo reši predhodno vprašanje, če o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ in če ni s posebni predpisi drugače določeno. V primeru, če se odloči, da takšnega predhodnega vprašanja ne bo samo reševalo, pa odredi prekinitev postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo pravdni postopek do pravnomočne odločitve v pravdni zadevi, ki se pred istim sodiščem vodi pod opr. št. P 000/2020 -I. 2. Tožnik v pritožbi proti temu sklepu navaja, da se v pravdni zadevi I P 000/2020 spor o lastništvu nepremičnine ID znak: parcela 0000 – 258/1 ne vodi. V sporu o razveljavitvi izjave o odstopu dednega deleža sodediču pa je tožba nesklepčna in že na prvi pogled neutemeljena, zato tudi vsi nadaljnji zahtevki prvega toženca na ničnost pogodbe o preužitku in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja v korist I. I. ne vplivajo na odločitev sodišča v predmetni zadevi. Posledično je napačen zaključek sodišča, da postopka neizogibno vplivata drug na drugega. Od pravnomočno zaključenega postopka I P 000/2020 ni mogoče pričakovati pravnomočne odločitve o lastništvu nepremičnine. Sodišče je očitno spregledalo tudi, da uveljavlja razveljavitev izjave o odstopu dednega deleža le prvi toženec in ne tudi druga toženka, zato se v odnosu do nje sklepa ne da preizkusiti. Poleg tega je očitno, da je prvi toženec tožbo I P 000/2020 vložil z namenom zavlačevanja postopka, kar očitno predstavlja zlorabo instituta prekinitve postopka. Z vidika ekonomičnosti postopka bi bilo bolj smiselno, da bi sodišče oba postopka združilo v enoten postopek skladno z določbo 300. člena ZPP.

3. Toženca v odgovoru na pritožbo predlagata zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je utemeljeno sledilo predlogu tožencev za prekinitev postopka in pri odločitvi pravilno uporabilo določbo 1. točke prvega odstavka 206. člena v povezavi s 13. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče lahko samo reši predhodno vprašanje, če o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ in če ni s posebni predpisi drugače določeno. V primeru, če se odloči, da takšnega predhodnega vprašanja ne bo samo reševalo, pa odredi prekinitev postopka.

6. Tožnik je zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine parc. št. 258/1, k.o. ... s stanovanjsko hišo, v kateri toženca z družino zasedata pritlično stanovanje. Tožnik na podlagi določb Stvarnopravnega zakonika, ki urejajo varstvo lastninske pravice pred vznemirjanjem (99. člen), zahteva od tožencev izselitev in izpraznitev nepremičnine, ker da jo uporabljata nezakonito, brez pravnega naslova. Toženca trdita, da je med pravdnima strankama že v teku pravdni postopek, v katerem je spor o lastništvu nepremičnine. Prvi toženec je zoper tožnika in A. A. vložil tožbo, s katero zahteva razveljavitev svoje izjave o odstopu dednega deleža, ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice na tožečo stranko in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vpis lastninske pravice na sporni nepremičnini do 1/6 v korist prvega toženca. Postopek se vodi pod opr. št. I P 000/2020 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Če s tožbo uspe, bo po vsej verjetnosti dedoval (tudi) sporno premoženje, s tem pa pridobil pravico, ki lahko vpliva na utemeljenost zahtevka v tej pravdi.

7. Prvostopenjsko sodišče je pravilno pojasnilo, da bi odločitev v navedeni pravdni zadevi lahko vplivala na lastništvo nepremičnine, ki je predmet spora, saj bo med ostalim odločeno (tudi) o vprašanju, ki je za konkretno zadevo predhodno vprašanje. Dejstvo, da prvi toženec v zadevi I P 000/2020 sam vodi spor in nastopa kot tožnik, ne pa tudi druga toženka (ki na nepremičnini ne zatrjuje lastninskih upravičenj, pač pa uporabo na podlagi dovoljenja prvega toženca), nima pomena in v ničemer ne posega v pravilnost odločitve. Enako na odločitev o prekinitvi postopka ne vpliva pritožbena trditev, da je tožba v zadevi I P 000/2020 že na prvi pogled nesklepčna in zato neutemeljena. Tega pa v konkretnem primeru ni mogoče trditi, kar izhaja iz vpogleda v tožbo; tudi stališča sodne prakse, na katera se sklicuje pritožba, ne preprečujejo vložitve tožbe na razveljavitev izjave o odstopu dednega deleža. Nadalje pa je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da naj bi prvi toženec tožbo v zadevi I P 000/2020 vložil z namenom zavlačevanja postopka v obravnavani zadevi. Prvi toženec je namreč tožbo vložil že 14. 2. 2020, kar je več kot sedem mesecev pred vložitvijo tožbe v obravnavani zadevi. Pritožbeno sodišče tudi ne vidi razlogov, ki bi kazali na očitno zlorabo instituta prekinitve postopka.

8. Odločitev o prekinitvi postopka tudi ne nasprotuje načelom smotrnosti in ekonomičnosti postopka in tudi ne načelu odločanja brez nepotrebnega odlašanja. Oba postopka sta očitno v začetni fazi in tudi če glede predhodnega vprašanja ni pričakovati zapletenega dokaznega postopka, o čemer se očitno strinjata obe stranki, bi bilo podvajanje obravnavanja istih vprašanj nesmotrno in nepotrebno. Združitev obeh postopkov na podlagi 300. člena ZPP pa je stvar procesnega vodstva. Pritožbeno sodišče zato soglaša z izpodbijano odločitvijo.

9. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, ki jih mora upoštevati po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) je pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.

10. Ker je odločitev o stroških pritožbenega postopka odvisna od končnega uspeha strank v pravdi, so stroški pritožbenega postopka del nadaljnjih pravdnih stroškov.