Jedro

V izvršbi na nepremičnino je treba priložiti izpisek iz zemljiške knjige kot dokaz, da je nepremičnina vpisana kot dolžnikova lastnina. Če je lastninska pravica na nepremičnini vpisana na nekoga drugega, mora upnik predložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice. Ta listina mora biti predložena v izvirniku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Upnik je na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr.št. II R 2374/95 z dne 15.12.1995 v zvezi s pogodbo o odobritvi dolgoročnega posojila št. DK 253/95 z dne 11.12.1995, zaradi izterjave 4.021.814,31 SIT s pp. predlagal izvršbo na nepremičnino zastavne dolžnice L.K., to je enodružinsko stanovanjsko hišo v V.G., parc.št. X vl.št. Y k.o. Z. Prvostopno sodišče je s sklepom z dne 1.12.2000 predlog za izvršbo zavrglo, ker upnik ni v originalu predložil listine, ki bi bila primerna za vpis dolžničine lastninske pravice.

Proti sklepu se pritožuje upnik in uveljavlja pritožbena razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb postopka. V pritožbi navaja, da je sodišče naredilo očitno pomoto v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, saj kot dolžnik nista navedeni D.L. in B.H., temveč druga oseba. Ne glede na to pa upnik meni, da je sodišču posredoval listino, ki jo je to zahtevalo v svojem dopisu z dne 13.12.1999. Iz te listine izhaja, da je na njej vpisana zastavna pravica na podlagi sporazuma strank pod opr.št. II R 2374/95 in prav na podlagi tega sporazuma je upnik zahteval izvršbo na zastavljeno nepremičnino. Naslovno sodišče v zadevi II R 2374/95 že vpogledalo v original listine in nanj tudi odtisnilo žig, iz katerega izhaja, da je nepremičnina zastavljena. Sodišče bi, v kolikor meni, da predložena listina ne ustreza originalu, moralo samoiniciativno vpogledati v spis, ki se vodi pri naslovnem sodišču pod opr.št. II R 2374/95, kjer se prav tako nahaja izvod originala ter ugotoviti, da je posedovana listina identična originalu oziroma listini, ki jo je predložil upnik. Smisel določbe člena 168 ZIZ je v preventivi nad opravljanjem izvršbe nad nepremičnino, ki ni last dolžnika oziroma zastavitelja. V konkretnem primeru bi naslovno sodišče moralo smiselno uporabiti določbe ZPP o tem, da je sodišče dolžno na primeren način poskrbeti za to, da se ugotovi sporno dejansko stanje oziroma pravno razmerje, od katerega zavisi odločitev. Upnik meni, da sodišče ni uporabilo pravic, ki mu jih daje procesni zakon, zaradi česar je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, posledica tega pa je nepravilna odločba sodišča. Pritožba ni utemeljena.

Upnik se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na uradni zaznamek, s katerim je sodišče dne 15.12.1995 na kupoprodajno pogodbo med B.H. in D.L. kot prodajalkama ter L.K. kot kupcem z dne 30.12.1994 potrdilo, da je na nepremičnini vl.št. Y k.o. Z vpisana zastavna pravica po sporazumu strank opr.št. II R 2374/95 z dne 15.12.1995. Kot je razvidno iz zemljiške knjige je pri vl.št. Y k.o. Z vpisana lastninska pravica na ime D.L. in B.H., vsake do 1/2, zastavna pravica pa ni vpisana. Upnik je torej predlagal izvršbo zaradi izterjave denarne terjatve na nepremičnino, pri kateri ni vknjižena lastninska pravica L.K., ampak sta vpisani kot lastnici dve drugi osebi, ki ju izpodbijani sklep v obrazložitvi pravilno navaja. Neskladno z vsebino izpodbijanega sklepa je zatrjevanje pritožbe, da sta v izpodbijanem sklepu kot dolžnik pomotno navedeni D.L. in B.H. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa nista navedeni kot dolžnici, ampak kot prodajalki sporne nepremičnine po kupoprodajni pogodbi z dne 30.12.1994, ki jo je predložil upnik.

Upnik je predlagal izvršbo na nepremičnino zastavne dolžnice vl.št. Y k.o. Z, zato je bil dolžan predložiti dokaz o njeni lastnini te nepremičnine (168. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ, Ur.l. RS št. 51/98). Kot dokaz je potreben izpisek iz zemljiške knjige, da je nepremičnina vpisana kot dolžnikova lastnina (1. odstavek 168. člena ZIZ). Če ja lastninska pravica na nepremičnini vpisana v zemljiški knjigi na nekoga drugega, mora upnik predlogu za izvršbo predložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice (3. odstavek 168. člena ZIZ). K temu je prvostopno sodišče pozvalo upnika s sklepom z dne 13.12.1999. Upnik je ponovno predložil fotokopijo kupoprodajne pogodbe med B.H. in D.L. kot prodajalkama ter L.K. kot kupcem z dne 30.12.1994 (A 13), kakršno je pod A 12 predložil že ob vložitvi predloga za izvršbo. Navedena pogodba je zasebna listina, ki mora biti, če naj bo primerna za vpis lastninske pravice, priložena v izvirniku (3. odstavek 82. člena Zakona o zemljiški knjigi, ZZK, Ur.l. RS št. 33/95). Na podlagi te listine namreč sodišče po uradni dolžnosti opravi vpis lastninske pravice (4. odstavek 168. člena ZIZ). Upnik torej niti na dodatni poziv ni predložil izvirnika, oziroma originala ustrezne zemljiškoknjižne listine, primerne za vpis lastninske pravice na zastavno dolžnico L.K., pri čemer je neutemeljeno pritožbeno sklicevanje na spis opr.št. II R 2374/95. Ta spis je priložen obravnavani izvršilni zadevi, a tudi v spisu opr.št. II R 2374/95 ni izvirnika sporne pogodbe, na katero se sklicuje upnik. Vse pritožbene trditve so tako neutemeljene; tako ni podan nobeden izmed uveljavljanih pritožbenih razlogov. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).