Jedro

Uveljavljanje revizijskih razlogov pa samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije. Prav konkretna opredelitev spornega pravnega vprašanja je namreč bistven element predloga za dopustitev revizije, česar predlagatelj ne more prepustiti Vrhovnemu sodišču.

Izrek

I. Predlog za dopustitev revizije se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi stroške tega postopka.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Centra za socialno delo Ljubljana, št. 140-21/2020-31984/2 z dne 27. 2. 2020, s katero je navedeni organ odločil, da tožnik ni upravičen do storitve socialnega vključevanja. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je tožnikovo pritožbo z odločbo, št. 14001-8/2020/4 z dne 31. 7. 2020, kot neutemeljeno zavrnilo.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije.

3. Predlog ni popoln.

4. V skladu s četrtim odstavkom 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. V nasprotnem primeru se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek istega člena).

5. Z zakonom so določene stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim predlagatelj ni zadostil. Predlagatelj namreč ni jasno in konkretno navedel oziroma izpostavil spornega pravnega vprašanja, o katerem naj bi odločalo revizijsko sodišče. V predlogu je zgolj zatrjeval kršitev določb postopka v upravnem sporu, in sicer po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 75. členom ZUS-1 oziroma v zvezi s prvim odstavkom 85. člena ZUS-1, ker se naj Upravno sodišče ne bi opredelilo do odločilnega dejstva in da prvostopenjski upravni organ svoje odločitve vsebinske narave ne bi smel nasloniti na 28. člen Zakona o socialnem vključevanju invalidov (v nadaljevanju ZSVI), ki določa, da se začne III. poglavje (o socialnem vključevanju invalidov v skupnost) tega zakona uporabljati 1. 1. 2022 ter izpostavlja, da to poglavje ni izvzeto iz začetka veljavnosti ZSVI. Uveljavljanje revizijskih razlogov pa samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije. Ravno konkretna opredelitev spornega pravnega vprašanja je namreč bistven element predloga za dopustitev revizije, česar predlagatelj ne more prepustiti Vrhovnemu sodišču. 6. Ker torej predlog ne izpolnjuje zahtev iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP, ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka istega člena ZPP zavrglo. Tožeča stranka mora zato sama kriti svoje stroške tega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP).