Jedro

Ker stranski intervenient v pravdi deluje poleg glavne stranke, odločitev sodišča prve stopnje, da je dolžan tožniku povrniti pravdne stroške, ni pravilna, saj ga na plačilo le-teh ni mogoče obsoditi.

Izrek

Pritožbi stranskega intervenienta se ugodi in se razveljavi izpodbijani del sklepa, ki se glasi: "Stranski intervenient mora povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 31,14 EUR, vse v roku osem dni, v primeru zamude s plačilom pa dolguje zakonske zamudne obresti od dneva zapadlosti do dneva plačila.".

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo, s katero je razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 10.900,00 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 5. 2005 do plačila, v osmih dneh, kar pa je zahtevala tožeča stranka več, pa zavrnilo. Tožeči stranki je naložilo, da mora povrniti toženi stranki stroške postopka v znesku 536,41 EUR, stranskemu intervenientu pa, da je dolžan tožeči stranki povrniti stroške v znesku 31,14 EUR, vse v roku osem dni, v primeru zamude s plačilom pa dolgujeta zakonske zamudne obresti od dneva zapadlosti do dneva plačila.

V odprtem pritožbenem roku se zoper sklep o odmeri stroškov postopka pritožuje stranski intervenient in navaja, da je po določbi 154. člena ZPP stranski intervenient lahko subjekt stroškovnega zahtevka, vendar je lahko le upravičenec, ne pa tudi zavezanec za povračilo pravdnih stroškov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo v tem delu razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbe 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji), saj navedeni člen določa, da v primeru, če stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na dosežen uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera, naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov. Zato ima pritožba prav, ko zatrjuje, da sodišče prve stopnje ne bi smelo prisoditi stroškov stranskemu intervenientu. Intervenient namreč deluje v pravdi poleg glavne stranke ali namesto nje, če je glavna stranka neaktivna. Intervenient je le pomočnik glavne stranke, ni sospornik in tudi ne stranka. Njemu se nič ne prisodi in nič ne zavrne in tako ne more biti obsojen na stroške glavne pravde. Ker je odločitev sodišča prve stopnje, da je stranski intervenient dolžan tožeči stranki povrniti stroške postopka napačna, je sodišče druge stopnje na podlagi 154. člena v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP pritožbi stranskega intervenienta v tem delu ugodilo in razveljavilo izpodbijani del sklepa (3. točka 365. člena ZPP).