Jedro

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

Revident ni konkretiziral in jasno ter določno izpostavil pravno vprašanje, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

Zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, kot pogoj za dovolitev revizije, morajo biti posledica odločitve, ki se izpodbija v upravnem sporu.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (revident) vložil pravočasno revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper sklep Zdravstvenega inšpektorata RS, št. 092-48/2006-132 z dne 16. 12. 2009. Z navedenim sklepom je prvostopenjski upravni organ zavrgel vlogo, ki so jo vložili revident in A. A. ter B. B., glede takojšnje izvršitve odločbe Republiškega sanitarnega inšpektorata, št. 072-02/92-27 z dne 24. 9. 1992. Upravni organ je vlogo zavrgel na podlagi določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Tožena stranka je z odločbo, št. 021-57/2009-46 z dne 9. 3. 2010, zavrnila pritožbo revidenta zoper izpodbijani prvostopenjski upravni akt. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča revident zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije ni izpolnil, saj ni konkretiziral in jasno ter določno izpostavil pravnega vprašanja, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča. Navedel je namreč le: „da gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, saj načela pravne države (2. člen Ustave) narekujejo vsakemu državnemu organu oziroma Republiki Sloveniji kot pravni državi, da izvrši sleherno pravnomočno odločbo, s katero je odločeno o varstvu človekovih pravic in pravnih koristi posameznika“. S to navedbo pa pravnega vprašanja ni izpostavil in konkretiziral na način, kot je pojasnjen v 6. točki te obrazložitve.

8. Revident uveljavlja dovoljenost revizije tudi iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po tej določbi je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

9. Zelo hude posledice je revident utemeljil z navedbo, da neizvršitev odločbe predstavlja zelo hude posledice za njegovo in njegovih staršev telesno in duševno zdravje ter življenje. Navaja, da obratovanje peči in odpraševalne naprave povzročajo prekomerne emisije hrupa, vibracij, plinov v njihovem bivalnem okolju, kar negativno vpliva na njihovo telesno in duševno zdravje. Reviziji je priložil 18 fotografij proizvodnega obrata in dopis Inštituta za varovanje zdravja z dne 8. 9. 2004 in z dne 24. 2. 2005. 10. Po presoji Vrhovnega sodišča pa revident s temi navedbami in predloženimi listinami zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal. 11. Zelo hude posledice morajo biti namreč posledica odločitve, ki se izpodbija v upravnem sporu. Obstajati mora vzročna zveza med zatrjevano posledico in aktom, ki je predmet konkretnega upravnega spora. Ta pa v tem primeru ne obstaja, saj je v obravnavani zadevi sporen sklep o zavrženju vloge iz razloga po 4. točki 129. člena ZUP, ne pa sama izvršba inšpekcijske odločbe oziroma inšpekcijska odločba sama.

12. Glede na navedeno revident zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal, zato je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

13. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).