Jedro

V cenitvah, ki ju je sodišče upoštevalo, sta bili parceli ocenjeni po stanju pred spremembo namembnosti za razlastitveni namen. Po namenski rabi zemljišč parceli ležita na območju kmetijskih zemljišč in gozdov in ne na območju stavbnih zemljišč. Parceli se nahajata v trasi že rekonstruiranega odcepa državne ceste. Ker je nasprotna udeleženka trdila, da bi morali biti parceli ocenjeni kot gradbeni, jo je sodišče na naroku pozvalo naj z izvedencem dokaže dejansko namensko rabo zemljišča pred spremembo namembnosti za razlastitveni namen, čemur je nasprotna udeleženka nasprotovala, sodišče prve stopnje pa je pravilno upoštevalo stanje pred spremembo namembnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom naložilo predlagateljici, da je dolžna nasprotni udeleženki plačati odškodnino za solastniški del parcele 674/9 k. o. X do 1/4 v višini 62,59 EUR in za solastniški del parcele 692/38 k. o. X do 1/4 v višini 54,16 EUR, kar skupno znese 116,75 EUR, v roku trideset dni od pravnomočnosti sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka. Navaja, da se ne strinja z odločitvijo ne s cenitvijo. Na sodišču ni bil upoštevan predlog lastnikov parcel, med lastniki parcel in Upravno enoto pa ni prišlo do dialoga. Pri prodaji parcel postavlja ceno prodajalec in ne kupec. Sodišče je upoštevalo le mnenje predlagatelja, ne pa tudi zastopnika lastnikov parcel. Državna pravobranilka je imela v sodni dvorani večjo minutažo kot lastnik parcele, na podlagi česar je jasno, da niso bili enako obravnavani. Prodaja in prepis parcel sta možna le v primeru, če se stranki sporazumno dogovorita o ceni nepremičnine. S cenitvijo se lastniki parcel ne strinjajo, saj so na tem področju cene bistveno višje, kot je ocenil cenilec. Mnenje cenilca je brezpredmetno in nepotrebno. Predlaga zamenjavo parcele za mesečni najem, zamenjavo parcele z drugimi primernimi parcelami in ureditev služnostnega dostopa do določene parcele s strani upravne enote.

3. Pritožba je bila vročena predlagateljici, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Za razlaščeno nepremičnino pripada lastniku ustrezna odškodnina oziroma enakovredna nadomestna nepremičnina (prvi odstavek 105. člena Zakona o urejanju prostora – ZUreP-1). Pri oceni vrednosti se na podlagi tretjega odstavka te določbe poleg strokovnih standardov upoštevajo namembnost zemljišča pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev, kakor tudi dejansko stanje nepremičnine na dan uvedbe razlastitvenega postopka.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje citirano določilo razlagalo pravilno in upoštevalo, da je bila pred izgradnjo ceste parcela 674/3 v naravi gozd, parcela 692/38 pa je bila glede na dejansko rabo, kmetijsko zemljišče. 7. Predlagateljica je predlogu predložila cenitveno poročilo izvedenca A. A., ki je bilo izdelano že v letu 2011. Zaradi poteka časa je sodišče pridobilo novo cenitveno poročilo izvedenca dr. B. B., sodnega cenilca gozdarske stroke s 23. 6. 2017 in izvedenca C. C., izvedenca in cenilca kmetijske stroke s 30. 6. 2017 (list. št. A7 in A8). Iz vseh cenitvenih poročil izhaja, da parceli po namenski rabi ležita na območju kmetijskih zemljišč in gozdov in je bilo tako tudi stanje pred spremembo namembnosti za razlastitveni namen.

8. Iz mnenja sodno postavljenega izvedenca in cenilca gozdarske stroke dr. B. B., na katerega se je oprlo sodišče prve stopnje, izhaja, da je bila parcela 674/3 v naravi gozd. Pri določanju višine odškodnine je izvedenec upošteval tudi lesno maso ter dejstvo, da gre za majhno parcelo (le 148 m2). Odškodnina za celotno parcelo skupaj z lesno maso znaša 250,35 EUR. Ker ima nasprotna udeleženka solastniški delež 1/4, znaša odškodnina za njen del 62,59 EUR. Iz cenilnega zapisnika sodnega izvedenca in cenilca kmetijske stroke C. C. izhaja, da je parcela 692/38 glede na dejansko rabo (pred izgradnjo ceste) kmetijsko zemljišče z boniteto 22 ter znaša odškodnina za celotno parcelo v izmeri 138 m2, 216,66 EUR, glede na solastniški delež nasprotne udeleženke do 1/4 pa 34,16 EUR.

9. Nasprotna udeleženka je med postopkom cenitvenemu poročilu nasprotovala, saj je menila, da bi morali biti parceli ocenjeni kot gradbeni parceli. To je utemeljevala s stališčem, da je sedaj tu v naravi cesta in sta parceli, ki ležita poleg, gradbeni, torej bi morali biti tudi obravnavani parceli gradbeni. Ker občina gradbene parcele prodaja od 10 do 12 EUR za m2, meni, da bi morali biti tako ocenjeni tudi obravnavani parceli. V pritožbi vztraja pri nasprotovanju cenitvenemu poročilu in trditvi, da bi moral podati vrednost parcele prodajalec.

10. V cenitvah, ki ju je sodišče upoštevalo, sta bili parceli ocenjeni po stanju pred spremembo namembnosti za razlastitveni namen. Po namenski rabi zemljišč parceli ležita na območju kmetijskih zemljišč in gozdov in ne na območju stavbnih zemljišč. Parceli se nahajata v trasi že rekonstruiranega odcepa državne ceste. Ker je nasprotna udeleženka trdila, da bi morali biti parceli ocenjeni kot gradbeni, jo je sodišče na naroku pozvalo naj z izvedencem dokaže dejansko namensko rabo zemljišča pred spremembo namembnosti za razlastitveni namen, čemur je nasprotna udeleženka nasprotovala, sodišče prve stopnje pa je pravilno upoštevalo stanje pred spremembo namembnosti.

11. Ker je treba razlaščeni parceli pritožnice vrednotiti kot gozdno in kmetijsko zemljišče, ni mogoče pritrditi pritožničinim navedbam, da gre za gradbeno parcelo, ki se prodaja po višji ceni. Večji del pritožbenih očitkov izhaja iz prepričanja, da je prisojena odškodnina prenizka zato, ker sodišče ni upoštevalo, da gre za pri razlaščenih zemljiščih za gradbeni parceli. Pritožnica v tem pogledu nima prav in posledično tudi višini odškodnine s tem argumentom ne more uspešno nasprotovati. Odškodnine, kakršno je prisodilo sodišče prve stopnje, pritožnica konkretno niti ne izpodbija. Sodišče se je pri tem oprlo na mnenje izvedencev gozdarske in kmetijske stroke, ki jima je nasprotna udeleženka le posplošeno nasprotovala.

12. Navedbe o menjavi parcele in ureditvi služnostnega dostopa podaja nasprotna udeleženka prvič v pritožbi in so kot take prepozne (337. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP).

13. Pritožbeno sodišče tako nima pomislekov v pravilnost ugotovljene vrednosti obeh nepremičnin in višino prisojene odškodnine. V pritožbi uveljavljeni pritožbeni razlogi jih ne morejo izpodbiti, prav tako pa pritožbeno sodišče ni našlo pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti ter izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).