Jedro

Narava odločanja v postopkih javnih razpisov, ki predstavljajo drugo javnopravno stvar v smislu 4. člena ZUP, je v pretežni meri strokovno tehnična, saj je ocenjevanje projektov po vnaprej predpisanih kriterijih v pristojnosti strokovne komisije. Z navedenim načinom ocenjevanja je tako zagotovljena tudi ustrezna objektivnost, ker se proces strokovne presoje opravi s strani neodvisne strokovne komisije.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrnila vlogo tožeče stranke za dodelitev sredstev na podlagi Javnega razpisa za vzpodbujanje tehnološko raziskovalnih projektov v letih 2013 in 2014 – SMER+ (v nadaljevanju: javni razpis). V obrazložitvi sklepa navaja, da vloga izpolnjuje vse pogoje, da je presegla prag 50 točk za sofinanciranje, vendar je bilo bolje ocenjenih vlog na javnem razpisu toliko, da so bila razpoložljiva sredstva porabljena. Tožeča stranka je dosegla skupno 78,5 točk ter je bila uvrščena na 35. mesto, za sofinanciranje pa so bile izbrane vloge prijaviteljev do vključno 26. mesta oz. doseženih 80 točk. Po merilu I.1 - finančna sposobnost prijavitelja je bila tožeča stranka ocenjena z 11 točkami, po merilu I.2 - tehnološka in upravljavska sposobnost prijavitelja pa s 17,5 točkami. Prijavljeni projekt je po merilu II.3 - faze in končni izsledki prejel 5 točk, po merilu II.4 - tehnološki dosežki projekta 15,5 točk, po merilu II.5 - stopnja inovativnosti 19 točk, po merilu II.6 - zaposlitve novih kadrov 7 točk in po merilu II.7 - ekološki in energetski vplivi projekta 3,5 točke. Podrobnejši razlogi za oceno in številčno ovrednotenje na podlagi razpisanih meril so razvidni iz obrazložitve sklepa.

Tožeča stranka v tožbi ugovarja ocenam po merilih 1.3, 1.4, 2.2, 2.4, 4., 6. in 7.2. Glede merila 1.3 – število zaposlenih navaja, da se je število zaposlenih od leta 2010 do 2011 povečalo za 2 delavca, kar predstavlja povečanje za 11,76 %. Pri oceni navedenega merila bi se moralo upoštevati, da je podjetje v manj razviti regiji Pomurja, zato je ocena prenizka. Dodana vrednost na zaposlenega v podjetju (merilo 1.4), ki po SKL spada v razred C10, znaša v letu 2013 32.637,00 EUR, v njihovi dejavnosti pa 29.570,00 EUR. Meni, da upoštevanje podatka o povprečju vseh gospodarskih družb v RS ni primerno, saj ta zajema tudi monopolne organizacije. Pri merilu 2.2 (dokazila o referencah za vodjo projekta) so bila predložena dokazila za vodjo projekta doc. dr. A.A., ki je raziskovalka na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru. Imenovana je pri tožeči stranki prevzela tudi vodenje projekta za 20 % polnega delovnega časa. Sicer pa je vodila številne projekte (ki jih tožnik citira v tožbi), zato je pridobila bogate izkušnje z vodenjem in upravljanjem projektov, zlasti pri usklajevanju dela raziskovalcev iz univerz in podjetij. Glede na njene kompetence bi morala biti ocenjena z maksimalnim številom točk (5 točk). Pri merilu 2.4 se ocenjuje povezovanje z drugimi podjetji. V okviru predlaganega projekta se tožeča stranka povezuje z družbo B., d.o.o., prav tako pa tudi z drugimi podjetji, javno raziskovalnimi organizacijami in kompetenčnimi strokovnjaki iz Slovenije in tujine v skupno raziskovalno-razvojnih tržno- aplikativno usmerjenih projektih. Kot rezultat navezave nastajajo tudi uporabne publikacije na akademski ravni. Zaradi navedenega se ne strinjajo z oceno 4,5 točk od 5 točk. Merilo 4 se nanaša na tehnološki dosežek projekta. Rezultati projekta lahko privedejo do popolnoma novih rešitev na področju prehrane in vzreje prašičev, zato bi tovrstna raziskava predstavljala pomembne preskoke in popolnoma nove rešitve, izsledki pa bi se lahko uporabljali tudi za druge živalske vrste. Ker je stopnja tehnološke zahtevnosti projekta izredno visoka, so upravičeni do boljše ocene kot 15,5 točk od 20 točk. V okviru merila 6 – zaposlitev novih kadrov je bilo predvideno relativno povečanje zaposlitve za 5,5 %, kar je za manj razvito regijo Pomurja zelo visok odstotek, zato je ocena 7 točk od 10 točk prenizka. Ne strinja se tudi z oceno po merilu 7.2 – omogočanje izkoriščanja obnovljivih virov energije. Gnojnica je danes že pogosto uporabljena za proizvodnjo bioplina, ki spada med obnovljive vire energije. Literatura in poskusi pa dokazujejo, da zeoliti omogočajo boljši izkoristek bioplina, zato je ocena 0 točk od 1 točke nesprejemljiva. Tožeča stranka meni, da je pri ocenjevanju oškodovana v razponu od 14 do 18 točk. Sodišče je štelo, da smiselno predlaga odpravo izpodbijanega sklepa. Prav tako tožeča stranka v tožbi prosi za dodatna pojasnila v zvezi z odobrenimi vlogami, saj so bili po njenih ugotovitvah pri nekaterih vlogah (C. d.o.o, D. d.o.o., E. d.o.o., F., G.) podani podatki, ki predstavljajo kršitev razpisnih pogojev.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo v zvezi s tožbenimi ugovori glede ocenjevanja po merilih, ki jih tožeča stranka izrecno izpodbija v tožbi, podrobneje pojasnjuje razloge za svojo odločitev. Iz podatkov, ki jih je predložila tožeča stranka, je razvidno, da povečanje števila zaposlenih znaša 2,5 % (merilo 1.3). Pri merilu 1.4 se je upoštevala povprečna dodana vrednost glede na vse gospodarske družbe v RS in ne le v okviru panoge. Z navedenim merilom je bila tožeča stranka v okviru razpisa seznanjena, ter se je tudi strinjala z razpisnimi pogoji. Dodana vrednost pri tožeči stranki je nižja od povprečja gospodarskih družb (37.512,00 EUR), zato je ocenitev pravilna, saj se je upoštevala le nadpovprečna dodana vrednost. Pri merilu 2.2 tožnica vlogi ni priložila referenc za vodjo projekta dr. A.A., na katere se sklicuje v tožbi, zato teh dokazil sedaj ni mogoče upoštevati. Podatki, ki jih tožeča stranka navaja v tožbi glede merila 2.4 (povezovanje z drugimi podjetji) niso navedeni v prijavni dokumentaciji. Opis delovanja je bil sorazmerno šibak, kljub temu pa je tožeča stranka prejela 4,5 od 5 možnih točk. Prijavljeni projekt (ustrezna prašičja krma z vsebnostjo sintetičnih zeolitov) bo ključni dosežek glede na sedanje stanje razvoja, ne pomeni pa pomembnega preskoka oz. popolnoma nove rešitve, saj predvideva inovativno uporabo sintetičnega zeolita, za kar se lahko predvideva, da bo tožeča stranka izboljšala svoj konkurenčni položaj na področju prašičje krme, zato je v skladu z merili pod točko 4 upravičena do 15 točk. Pri merilu 6 – zaposlitev novih kadrov, je ocenjevalna komisija dodelila več točk vlogam, ki so zaposlile večje število raziskovalcev ter kjer so bila imena raziskovalcev znana, saj to zmanjšuje tveganje za neuspeh pri izvedbi projekta. Tožeča stranka je predvidela eno novo zaposlitev, pri čemer pa kandidat še ni bil znan. Izkoriščanja obnovljivih virov energije v primeru predvidenega projekta tožeča stranka v prijavi ni navedla, zato ni upravičena do točk po navedenem merilu. Tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Obravnavani spor se nanaša na dodelitev državne pomoči na podlagi javnega razpisa. Pri tovrstnih postopkih javnega razpisa gre po ustaljeni sodni praksi za javno pravno stvar, ne pa za odločanje o pravicah tožeče stranke. Glede na to, da gre za specifičen tip upravnega spora, se je že tudi razvila sodna praksa, na podlagi katere sodišče opravi presojo zakonitosti izpodbijanega akta (tako sodba Upravnega sodišča U 693/2003, U 1104/2003, I U 1514/2010, I U 1507/2011). Za navedene postopke je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani. Vsem prijavljenim na razpis je namreč zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa in se potegujejo za dodelitev razpoložljivih sredstev, skladno s pogoji razpisa. Uspeh na razpisu pa je odvisen zlasti od tega, kako je posamezni projekt vrednoten glede na v razpisu v naprej določene kriterije.

Narava odločanja v tovrstnih zadevah je tako v pretežni meri strokovno tehnična, saj je ocenjevanje projektov, po vnaprej predpisanih kriterijih, v pristojnosti strokovne komisije. Z navedenim načinom ocenjevanja je tako zagotovljena tudi ustrezna objektivnost, ker se proces strokovne presoje opravi s strani neodvisne strokovne komisije.

Zaradi navedenega je sodna presoja v tovrstnih postopkih zadržana ter je usmerjena v presojo spoštovanja pravil ZUP o celovitosti, zadostni natančnosti in logičnosti utemeljitve ključnih dejanskih razlogov za ocenitev. Zaradi navedenega za obrazložitev odločbe zadošča, da je iz nje razvidno število točk po posameznem merilu, kot kratko podana obrazložitev glede ključnih poudarkov, ki so vplivali na točkovanje oziroma oceno (sodba III U 385/2009). Če je s tega vidika izpodbijana odločba zakonita, potem se sodišče ne spušča v natančno presojo izpolnjevanja dejanskih kriterijev po posameznih merilih, temveč pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje. Odločitev tožene stranke odpravi tako v primeru, če je dejanska argumentacija očitno nerazumna (sodba I U 1514/2010).

Tožeča stranka v tožbi nima materialno pravnih ugovorov glede pravne podlage, temveč ugovarja oceni njenega projekta po nekaterih merilih določenih v javnem razpisu. V zvezi z navedenim sodišče ugotavlja, da sta vlogo tožeče stranke v skladu z razpisnimi pogoji ocenila dva ocenjevalca, ki sta v ocenjevalni listi konkretno in prepričljivo pojasnila svojo oceno – število točk. Navedeno oceno je povzela tudi tožena stranka v izpodbijanem sklepu, iz obrazložitve sklepa pa so tudi razvidni ključni razlogi, ki so vplivali na točkovanje po posameznih razpisnih merilih. Glede na že navedeno sodno prakso glede presoje strokovnosti ocene, sodišče meni, da so ocene po posameznih merilih dovolj natančno argumentirane ter da so iz njih razvidna dejstva, ki so vplivala na točkovanje. Navedena dejstva pa so tudi skladna s podatki, ki jih je tožeča stranka navedla v svoji vlogi. S tem je bilo po presoji sodišča zadoščeno zahtevi po argumentirani in logični obrazložitvi odločitve.

Po drugi stani pa tožeča stranka s tožbenimi ugovori, ki so sicer konkretne narave, ni vzbudila dvoma o pravilnosti ocen strokovne komisije. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo prepričljivo pojasnila, navedeno pa izhaja tudi iz spisa, da ugovori niso skladni s podatki, ki jih je tožeča stranka navedla v svoji prijavi na javni razpis, oz. predstavljajo nova dejstva, ker jih tožeča stranka ni navedla v vlogi, zato jih sedaj ni mogoče upoštevati. Tožeča stranka tako ni uspela dokazati, da je bilo v postopku zmotno ugotovljeno dejansko stanje.

Po vsem navedenem je sodišče zaključilo, da je izpodbijani sklep zakonit, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Glede zahteve tožeče stranke za dodatna pojasnila v zvezi z nekaterimi odobrenimi vlogami prijaviteljev (ki jih navaja v tožbi), pa sodišče odgovarja, da je predmet presoje v tem upravnem sporu odločanje o zakonitosti akta, s katerim je bilo odločeno o vlogi tožeče stranke. ZUS-1 v 33. členu določa vrste zahtevkov, ki jih lahko postavi tožnik v upravnem sporu (izpodbojna tožba, ugotovitvena tožba, tožba zaradi molka, tožba v sporu polne jurisdikcije), navedenega predloga (za dodatna pojasnila) pa ni mogoče uvrstiti med navedene zahtevke. Sicer pa so navedbe (da je prišlo do kršitev razpisnih pogojev), le na ravni domneve o morebitnih kršitvah javnega razpisa.