Jedro

Tožena stranka bi podaljšanje roka plačila lahko dosegla le v primeru upravičenega zaprosila za odlog plačila sodne takse in še to le pod pogojem, da bi zanj zaprosila pred potekom roka za plačilo sodne takse.

Razlogov, ki bi utemeljevali obravnavo pritožnikovega ugovora - prošnje z dne 9. 11. 2018 kot njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje po prvem odstavku 116. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 tožena stranka ni navedla, zato ga prvostopenjsko sodišče kot takega tudi utemeljeno ni obravnavalo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče predlog tožene stranke za podaljšanje roka za plačilo sodne takse, poimenovan „Ugovor - prošnja“ z dne 9. 11. 2018 (red. št. 25) zavrglo.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka. V pritožbi ponovno naproša sodišče, da ji omogoči plačilo zamujene sodne takse za pritožbo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil zaradi ugovora tožene stranke zoper sodbo Okrožnega sodišča v Krškem I Pg 20/2018-20 z dne 3. 7. 2018, ki ga je prvostopenjsko sodišče pravilno prepoznalo kot napoved pritožbe zoper navedeno sodbo, toženi stranki izdan dne 29. 8. 2018 plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek. Ker tožena stranke sodne takse po plačilnem nalogu ni plačala, je sodišče izdalo 9. 10. 2018 sklep, s katerim je štelo napoved pritožbe za umaknjeno.

5. Tožena stranka pa je vložila ugovor - prošnjo z dne 9. 11. 2018, v katerem sodišče naproša za podaljšanje roka za plačilo sodne takse, ker je spregledala rok za plačilo le-te. Sodišče prve stopnje je navedeni predlog s sedaj izpodbijanim sklepom zavrglo, ker je rok za plačilo sodne takse zakonski rok, določen v 34. členu Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), ki je nepodaljšljiv. Zaradi poteka zakonskega roka pa je pravna posledica neplačila sodne takse že nastala in je ni mogoče sanirati z naknadno vloženim predlogom za podaljšanja roka za plačilo sodne takse.

6. Navedeni pravilni argumentaciji prvostopenjskega sodišča, pritožbeno sodišče še dodaja, da se v postopku odločanja glede plačila sodnih taks po ZST-1 skladno s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ta zakon ne določa drugače. V obravnavanem primeru je torej treba glede vprašanj, ki jih ZST-1 ne ureja, uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

7. Tožena stranka je bila že v plačilnem nalogu (red. št. 22), ki ga je prejela 14. 9. 2018 opozorjena, da v kolikor v danem roku 15 dni od vročitve naloga za plačilo sodne takse le-te ne bo plačala, ali v tem roku ne bo zaprosila za oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se bo v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP štelo, da je pritožbo umaknila. Tožena stranka bi torej podaljšanje roka plačila lahko dosegla le v primeru upravičenega zaprosila za odlog plačila sodne takse in še to le pod pogojem, da bi zanj zaprosila pred potekom roka za plačilo sodne takse.

8. Po prvem odstavku 116. člena ZPP sodišče stranki, ki je zamudila z opravo pravnega dejanja, lahko na njen predlog dovoli opravo le-tega tudi pozneje, če spozna, da je stranka rok zamudila in upravičenega vzroka. Razlogov, ki bi utemeljevali obravnavo pritožnikovega ugovora - prošnje z dne 9. 11. 2018 kot njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje po prvem odstavku 116. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 pa tožena stranka ni navedla, zato ga prvostopenjsko sodišče kot takega tudi utemeljeno ni obravnavalo.

9. Tako se pokaže, da prvostopenjsko sodišče v opisani situaciji ni imelo zakonske podlage za odločanje o pritožničinem predlogu za podaljšanje roka plačila sodne takse potem, ko je le-ta že potekel. Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).