Jedro

V inšpekcijskem postopku ima lahko status stranskega udeleženca tudi oseba, ki ni inšpekcijski zavezanec, če v postopku izkaže, da so z ukrepi inšpekcijskega organa prizadete njene pravice oz. pravne koristi iz 43. člena ZUP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Maribor, Inšpekcijska pisarna Dravograd, št. 06122-585/2008 z dne 17. 1. 2012 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 80,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od preteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je gradbeni inšpektor zavrnil vlogo tožnikov za priznanje položaja stranke v inšpekcijskem postopku, ki se vodi zoper A.A. V obrazložitvi sklepa navaja, da sta tožnika kot prijavitelja v zadevi nezakonite gradnje z vlogo z dne 12. 1. 2012 zahtevala, da se ju obvešča o stanju postopka in da se jima vročijo izdani inšpekcijski akti. V skladu z določbo 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) ima pravico udeleževati se postopka oseba, ki ima pravni interes oz. želi varovati svoje neposredno na zakon ali predpis oprte koristi. Po tretjem odstavku 24. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) pa prijavitelj nima položaja stranke v postopku, zato je bilo treba vlogo tožnikov zavrniti. Hkrati gradbeni inšpektor ugotavlja, da sta bila tožnika ustno in pisno seznanjena s potekom postopka, nazadnje z dopisom z dne 9. 11. 2011. Zahteva za vročanje inšpekcijskih aktov pa ni v pristojnosti gradbenega inšpektorja, zato bo odstopljena pristojni osebi v Uradu inšpektorata RS za okolje in prostor.

Tožena stranka je z odločbo 0612-116/2008-10 z dne 5. 3. 2012 zavrnila pritožbo tožnikov kot neutemeljeno. Ugotavlja, da vstop v postopek ureja ZUP v 142. členu. V skladu z navedeno določbo lahko tisti, ki meni, da bi moral zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi sodelovati v postopku, med postopkom zahteva, da se mu dovoli vstop v postopek. Med postopkom pa je mišljen postopek na prvi stopnji do izdaje odločbe, med pritožbenim postopkom pa dokler je odprt rok za pritožbo za stranko. V obravnavanem primeru je bila inšpekcijska odločba izdana 13. 3. 2008, tožnika pa sta vlogo vložila 12. 1. 2012, to pa je že po dokončnosti odločbe. Prvostopni organ je tako pravilno zavrnil njuno vlogo za priznanje lastnosti stranke, vendar iz napačnih razlogov, saj je svojo odločitev oprl na določbo tretjega odstavka 24. člena ZIN. Pravilna zakonska podlaga za zavrnitev zahtevka pa je v 142. členu ZUP. S tem, ko je gradbeni inšpektor zavrnil zahtevo za priznanje statusa stranke oz. stranskega udeleženca, je obenem zavrnil tudi zahtevo po vročitvi upravnih aktov izdanih v inšpekcijskem postopku. Ker je bila zahteva tožnikov vložena po tem, ko je inšpekcijska odločba že postala dokončna in pravnomočna, tožena stranka ni presojala okoliščin, ki se vsebinsko nanašajo na izkazan pravni interes.

Tožnika v tožbi navajata, da sta lastnika nepremičnine, ki meji na nepremičnino v lasti A.A. in B.B., na kateri sta imenovana brez gradbenega dovoljenja zgradila prizidek tik ob meji njune nepremičnine. V zvezi s sporno gradnjo je bilo sicer izdano gradbeno dovoljenje dne 9. 12. 2008, ki je postalo pravnomočno dne 20. 12. 2008. Ker v postopku nista sodelovala, sta predlagala obnovo postopka, ki je bila dovoljena z odločbo ministrstva z dne 6. 8. 2009. V postopku se nista strinjala z legalizacijo objekta zaradi negativnih vplivov glede svetlobe in hrupa, ki ga objekt predstavlja za njuno nepremičnino. Upravna enota Radlje ob Dravi je nato gradbeno dovoljenje z dopolnilno odločbo z dne 17. 12. 2009 odpravila, tožena stranka pa je z odločbo z dne 27. 5. 2010 navedeno odločitev spremenila tako, da je gradbeno dovoljenje razveljavila. Ker je bilo gradbeno dovoljenje razveljavljeno, sta pričakovala, da se bo inšpekcijski postopek nadaljeval. Ker o teku postopka nista bila obveščena, sta dne 12. 1. 2012 zaprosila za priznanje statusa udeleženca v inšpekcijskem postopku in za vročitev listin. V svoji vlogi sta navajala in dokazovala svoj pravni interes za udeležbo v inšpekcijskem postopku. Kljub navedenemu je prvostopni organ njuno zahtevo zavrnil, pri tem pa ni odločil o zahtevi, ki sta jo podala. O pravici udeležbe v inšpekcijskih postopkih je bilo v sodni praksi že zavzeto stališče in sicer v odločbi Ustavnega sodišča Up 2411/06 z dne 22. 5. 2008 ter v sodbah Upravnega sodišča, opr. št. III U 418/2009 z dne 3. 11. 2010, U 2205/2007 z dne 26. 2. 2009. V skladu z navedenimi odločbami sta gotovo upravičena do udeležbe v postopku, saj se v njem odloča tudi o njunih pravicah oz. pravnih koristih. Interpretacija tožene stranke je napačna. Tožnika sta na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja prejela odločbe in sklepe, izdane v inšpekcijskem postopku. Odločba gradbenega inšpektorja, na katero se sklicuje tožena stranka, nikakor ni zadnja vsebinska odločba v zadevi. Glede odstranitve spornega objekta je bila dovoljena obnova postopka, navedeni postopek pa še ni zaključen. Tako je v zadevi pričakovati odločitev inšpektorja, zato ne obstoji dokončna odločba, ki bi onemogočila prijavo udeležbe v postopku. Predlagata, da sodišče spremeni izpodbijani sklep gradbenega inšpektorja in jima prizna status udeležencev v inšpekcijskem postopku, podrejeno pa, da zadevo vrne istemu organu v ponoven postopek. Prav tako zahtevata povrnitev stroškov postopka z zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba je utemeljena.

V inšpekcijskem postopku ima lahko status stranskega udeleženca tudi oseba, ki ni inšpekcijski zavezanec, če v postopku izkaže, da so z ukrepi inšpekcijskega organa prizadete njene pravice oz. pravne koristi iz 43. člena ZUP. V skladu z navedeno določbo ima pravico udeleževati se postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec). Ustavno sodišče RS je že v več svojih odločbah (npr. št. Up 3/97 z dne 15. 7. 1999, Up 257/03 z dne 2. 10. 2003, Up 2411/06 z dne 18. 12. 2006) odločilo, da se z inšpekcijskimi ukrepi odloča o pravicah, dolžnostih in pravnih interesih nadzorovanih oseb, inšpektorjeva odločitev pa posredno lahko predstavlja tudi korist ali drugačno spremembo pravnega položaja drugih oseb. Zaradi tega imajo osebe, katerih pravice ali pravne koristi so z ukrepi inšpekcijskega nadzorstva prizadete, v inšpekcijskem postopku položaj stranke. S tem je varovana pravica iz 22. člena Ustave RS, ki posamezniku zagotavlja možnost, da se udeležuje postopka, v katerem se odloča o njegovi pravici ali pravni koristi.

Inšpekcijski nadzor kot nadzor nad izvajanjem oz. spoštovanjem zakonov in drugih predpisov (2. člen ZIN) se izvršuje zaradi varstva javnega interesa in se vedno uvede po uradni dolžnosti. Po določbi 126. člena ZUP pristojni organ začne postopek po uradni dolžnosti, če tako določa zakon ali na zakonu temelječ predpis in če ugotovi ali izve, da je treba glede na obstoječe dejansko stanje zaradi javne koristi začeti upravni postopek. Upravni postopek po uradni dolžnosti se začne, ko opravi pristojni organ v ta namen kakršnokoli dejanje (člen 127 ZUP). Če je bil upravni postopek uveden, pa mora biti tudi zaključen z ustreznim upravnim aktom. Po določbi četrtega odstavka 135. člena ZUP lahko organ, če je začel postopek po uradni dolžnosti, postopek ustavi. Navedena določba se razlaga tako, da ko se je postopek začel po uradni dolžnosti, ga mora organ v primeru, če ugotovi, da ni potrebe oz. pogojev za nadaljevanje postopka, izrecno ustaviti s sklepom. Tudi v primerih, ko se postopek začne po uradni dolžnosti, mora bit stranka obveščena o usodi oz. nadaljnjem poteku postopka (Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 454).

Iz spisa inšpekcijskega organa je razvidno, da je bil inšpekcijski postopek uveden z inšpekcijskim ogledom, ki ga je gradbeni inšpektor opravil dne 4. 3. 2008 (127. člen ZUP). Dne 13. 3. 2008 je nato gradbeni inšpektor izdal inšpekcijsko odločbo št. 06122-585/2008, s katero je odredil ukrepe v skladu s 152. in 158. členom ZGO-1. Vendar pa navedeni inšpekcijski postopek z izdajo in dokončnostjo navedene odločbe ni bil zaključen. Iz spisa je tako razvidno, da je bil dne 6. 7. 2010 izdan sklep o dovolitvi izvršbe. Navedeni sklep je bil z odločbo tožene stranke z dne 13. 9. 2010 odpravljen in vrnjen v ponoven postopek. Prav tako je bil 1. 2. 2011 izdan sklep o dovolitvi obnove postopka izdaje inšpekcijske odločbe z dne 13. 3. 2008. V obnovljenem postopku je bila inšpekcijska odločba spremenjena, vendar je tožena stranka dne 20. 4. 2011 odločbo o tem razveljavila po nadzorstveni pravici. Dne 7. 6. 2011 je bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe s prisilitvijo z izrekanjem denarnih kazni, ki pa ga je tožena stranka dne 2. 9. 2011 odpravila. Po navedenem datumu sta tožnika ponovno zahtevala odstranitev gradnje (dne 9. 11. 2011 in 2. 12. 2011) ter nato dne 12. 1. 2012 vložila vlogo za priznanje položaja udeleženca v inšpekcijskem postopku.

Iz navedenega je razvidno, da inšpekcijski postopek do sedaj še ni bil zaključen, saj izvršba ni bila realizirana, prav tako ni bil izdan sklep o ustavitvi postopka. Stališče tožene stranke, da sta tožnika svojo vlogo za priznanje položaja stranskega udeleženca vložila prepozno (po dokončnosti inšpekcijske odločbe z dne 13. 3. 2008), je torej v nasprotju s podatki spisa in v nasprotju z materialnimi ter procesnimi predpisi. Posebnost inšpekcijskega postopka je v tem, da inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora lahko odredi različne ukrepe, ki so potrebni za dosego namena postopka. V inšpekcijski odločbi z dne 13. 3. 2008 je bilo inšpekcijski zavezanki naloženo, da mora do dne 30. 6. 2008 odstraniti nezakonito zgrajeni objekt in na zemljišču vzpostaviti prejšnje stanje, sicer bo na njene stroške opravljena izvršba po drugih osebah. Po izdaji navedene odločbe je tako gradbeni inšpektor zaradi zagotovitve izvršitve odrejenih ukrepov opravil več procesnih dejanj ter tudi izdal več odločb. Pri tem pa gre za isti inšpekcijski postopek (zavezanec je isti, prav tako je predmet postopka isti). Navedena dejanja pa prav tako pomenijo ukrepe inšpektorja, ki lahko posežejo v pravice ali pravne koristi drugih oseb. Tako tudi sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka pomeni ukrep inšpektorja, ki lahko poseže v pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznika (odločba Ustavnega sodišče Up-2411/06). Iz navedenega je torej zaključiti, da lahko posameznik do izdaje sklepa o ustavitvi postopka zahteva priznanje statusa stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku na podlagi 142. člena ZUP, pozneje pa v okviru predloga za obnovo postopka (sodba Upravnega sodišče I U 892/2009).

V obravnavanem primeru sta tožnika v vlogi z dne 12. 1. 2012 zahtevala, da se jima prizna položaj udeležencev v inšpekcijskem postopku ter da se jima vročijo vsi akti, ki so bili v postopku izdani. Glede na zgoraj obrazloženo po stališču sodišča navedeni postopek do tedaj še ni bil končan, zato je ugotovitev tožene stranke, da bi moral prvostopni organ vlogo zavrniti na podlagi 142. člena ZUP napačna. Sodišče pa se strinja z njeno ugotovitvijo, da je prvostopni organ nepravilno svojo odločitev oprl na določbo tretjega odstavka 24. člena ZIN, saj po ustaljeni ustavno sodni praksi lahko ima prijavitelj v inšpekcijskem postopku položaj stranskega udeleženca, če izkaže, da bi lahko inšpektorjeva odločitev vplivala na njegov pravni položaj (43. člen ZUP). Navedenih okoliščin, ki sta jih tožnika v svoji vlogi in sedaj v tožbi zatrjevala, pa upravna organa sploh nista ugotavljala. Zaradi navedenega je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani sklep na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ter zadevo vrnilo prvostopnemu organu v ponoven postopek, v katerem bo ponovno odločilo o zahtevi tožnikov upoštevaje določbe ZUP, kot jih je razložilo sodišče v tej sodbi.

Ker je sodišče tožbi ugodilo, sta tožnika upravičena do povrnitve stroškov postopka v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 ter prvega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožnikov v upravnem sporu v višini 80,00 EUR, glede na to, da je v zadevi sodišče odločilo na seji, tožnika pa sta tožbo v upravnem sporu vložila sama (pooblaščenka je naknadno vstopila v postopek).