Jedro

Ker je toženec je invalid, sodna stavba pa neprimerna za dostop oseb na invalidskem vozičku, in ker se pričakuje, da se bo glavna obravnava zaradi velikega števila predlaganih dokazov in kompleksnejšega dokaznega postopka, izvedla na več narokih, je utemeljen predlog sodišča za delegacijo pristojnosti zaradi zagotovitve strankine pravice do osebne udeležbe na naroku (narokih) za glavno obravnavo.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Celju.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Žalcu vodi pravdni postopek zaradi ugotovitve lastninske pravice tožnikov s priposestvovanjem. V predlogu za delegacijo pristojnosti sodišče navaja, da je toženec invalid na invalidskem vozičku in je v vlogi opozoril, da težko pride na naroke in je na enem moral čakati pred stavbo sodišča, ker z vozičkom ni mogel v stavbo. Okrajno sodišče v predlogu pojasnjuje, da bo v zadevi dokazni postopek obširen, saj je predlaganih veliko prič in tudi izvedenec. V postopku pred Okrajnim sodiščem v Žalcu bi bilo treba naroke organizirati na naslovu stalnega prebivališča toženca, saj mu na drug način ni mogoče zagotoviti osebne udeležbe na narokih. To pa bi pri strankah in v javnosti vzbudilo dvom v korektnost vodenja postopka. Zato so podani tehtni razlogi za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, in sicer sodišča, ki posluje v stavbi, v katero imajo invalidi možnost vstopati v invalidskih vozičkih (npr. Okrajno sodišče v Celju).

2. Predlog je utemeljen.

3. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Primarni razlog za prenos pristojnosti je torej smotrnost, pomembnost instituta delegacije pa se kaže tudi v zagotavljanju drugih pravic (v praksi najpogosteje ustavne pravice do nepristranskega sojenja), saj pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni s samim sporom, temveč nanj vplivajo od zunaj. V konkretnem primeru sodišče predlaga delegacijo pristojnosti zaradi zagotovitve strankine pravice do osebne udeležbe na naroku (narokih) za glavno obravnavo. Glavna obravnava je najpomembnejši stadij pravdnega postopka, saj se na njej razpravlja o zahtevkih iz tožbe in nasprotne tožbe. Strankam sodelovanje na glavni obravnavi daje polno možnost, da se izjavijo, torej je zagotovitev možnosti stranke, da se glavne obravnave lahko udeležuje, treba presojati tudi z vidika pravice do kontradiktornega postopka.

4. Glavna obravnava se izvede na enem ali več narokih. V obravnavani zadevi se pričakuje, da se bo glavna obravnava zaradi velikega števila predlaganih dokazov in kompleksnejšega dokaznega postopka, izvedla na več narokih. Naroki se opravijo praviloma v sodnem poslopju (prvi odstavek 114. člena ZPP). Sodišče sicer lahko sklene, da se opravi narok zunaj sodnega poslopja, če spozna da je to potrebno (drugi odstavek 114. člena ZPP), vendar to predstavlja izjemo. Običajno namreč sodišče opravi zunanje poslovanje, ko gre za enkratne situacije, npr. ogled ali zaslišanje osebe, ki ne more priti na sodišče. V tej zadevi za takšno situacijo ne gre in bi se morali praktično vsi naroki opraviti izven sodnega poslopja. Toženec je namreč invalid, sodna stavba pa neprimerna za dostop oseb na invalidskem vozičku.

5. Vrhovno sodišče zato sodi, da so podani drugi tehtni razlogi, da v zadevi postopa sodišče, ki posluje v stavbi, v katero imajo invalidi možnost vstopa z invalidskim vozičkom. Glede na to je odločilo, da v zadevi postopa Okrajno sodišče v Celju.