Up-202/97

9.7.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe J. B. in drugih, sodnikov na Okrožnem sodišču v K., na seji senata dne 9. julija 1997

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba J. B., M. B., J. G., M. K., A. M., I. M. in S. Š., sodnikov na Okrožnem sodišču v K., zoper sklep Računskega sodišča št. 1205-8/97-10 z dne 24.4.1997 v zvezi s sklepom Računskega sodišča št. 1205-8/97-4 z dne 13.3.1997 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožniki, sodniki na okrožnem sodišču v K., izpodbijajo v izreku navedena sklepa Računskega sodišča, s katerima je bilo naloženo Okrožnemu sodišču v Kranju, da je dolžno od meseca marca 1997 dalje obračunavati in izplačevati dodatek za dežurstvo v skladu s sklepom Izvršnega sveta Skupščine RS (Uradni list RS, št. 22/91-I) in s 137. členom Sodnega reda ter temu ustrezno spremeniti navodila o obračunavanju dežurne službe z dne 5.11.1995. Predsednica Okrožnega sodišča je ravnala v skladu s sklepom Računskega sodišča in 25.3.1997 izdala začasno navodilo o obračunavanju dežurne službe. Pritožniki menijo, da je sklep Računskega sodišča dokončen posamični akt državnega organa, ki vzpostavlja pravno obveznost do Okrožnega sodišča in s tem tudi do posameznikov kot okrožnih sodnikov na tem sodišču.

2.Z izpodbijanim sklepom naj bi Računsko sodišče kršilo drugi odstavek 3. člena Ustave o delitvi oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno, načelo enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave in posledično tudi načelo o pravni državi iz 2. člena Ustave.

3.Pritožniki predlagajo tudi začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih sklepov, saj naj bi z njegovimi izvrševanji nastajale težko popravljive posledice z vidika razmerij med nosilci posameznih vej oblasti. Računsko sodišče namreč nadaljuje z revizijami poslovanja sodišč, kar bo pomenilo enak način obračunavanja dežurne službe.

B.

Po določbi 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) lahko vsakdo vloži ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina.

Ustavne določbe o pravni državi in o delitvi oblasti so temeljna ustavna načela in ne človekove pravice in temeljne svoboščine, zato morebitne kršitve teh načel ni mogoče samostojno uveljavljati z ustavno pritožbo.

5.Temeljno vprašanje v tej zadevi pa je, ali je ustavna pritožba zoper akte Računskega sodišča sploh dovoljena oziroma ali lahko akti Računskega sodišča neposredno povzročajo posledice, ki bi bile v nasprotju z ustavnimi pravicami in svoboščinami. Zakon o Računskem sodišču določa, da Računsko sodišče odloča v postopku nadzora in revidiranja na prvi in drugi stopnji (23. člen). Računsko sodišče izdaja naslednje akte:

sklep o izvedbi nadzora,

predhodno poročilo, poročilo in dokončno poročilo,

nalog za odpravo dejanj,

predlog za razrešitev odgovorne osebe in računovodje.

6.Po določbi poslovnika Računskega sodišča se v postopku nadzora smiselno uporablja ZUP. To je edina navezna okoliščina, ki bi neposredno kazala, da gre za upravni akt. Vendar poročilo nima drugih potrebnih karakteristik oblastnega akta. Nima narave odločanja o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke.

Sodnica Računskega sodišča E. K. H. v svoji razpravi Pravna sredstva zoper akte, ki jih izdaja Računsko sodišče (Pravnik, št. 4-5/97) pravi, "da ima dokončno poročilo značaj ugotovitvenega akta o tem, kako nadzorovane pravne osebe in civilne osebe poslujejo in ravnajo s sredstvi javnih financ.

Poročilo vsebuje ugotovitve dejanskega stanja in navedbe napačne uporabe predpisov, če jih je nadzorovana oseba kršila.

Ugotovljene nepravilnosti so izpostavljene v obrazložitvi mnenja. Samo mnenje pa ne vsebuje izreka kot odločba v upravnem postopku ali sodba v sodnem postopku. Mnenje v obrazložitvenem delu vsebuje le ugotovitve določenega stanja in ravnanja nadzorovane osebe, zato tudi ni izvršljivo.

7.Za vsa tri poročila v zakonu ni nobene določbe o tem, da bi jih "revidirana oseba" (izraz za stranko v postopku iz Zakona Računskem sodišču, ki pomeni uporabnika sredstev javnih financ, torej praviloma državni organ, ki nima statusa pravne osebe) morala izvršiti tako, da bi z njimi uskladila npr. po mnenju Računskega sodišča nezakonita izplačila, in tudi ni določb, ki bi predpisale izvršbo, saj tudi ni predpisanega izvršilnega postopka, razen kolikor se poslovnik Računskega sodišča pri odločanju Računskega sodišča sklicuje na smiselno uporabo ZUP-a.

8.Posebno naravo kaže nalog za odpravo dejanj, ki ga izda Računsko sodišče, če so dejanja in ravnanja revidirane osebe v nasprotju z zakoni in drugimi predpisi. Zoper nalog lahko revidirana oseba vloži ugovor, nalog pa mora revidirana oseba izvršiti v roku 15 dni. Če naloga ne izvrši, v zakonu ni predpisana in obvezna izvršitev, tako da je edina sankcija možen predlog Računskega sodišča revidirani osebi, da mora razrešiti dolžnosti odgovorne osebe in računovodjo, če je sodišče ugotovilo hujše nepravilnosti, škodo ali zlorabe. Vendar je tudi realizacija tega predloga odvisna od organa, ki odgovorno osebo postavlja ali jo razrešuje.

9.Poročilo ali nalog še ne vzpostavljata zakonitega stanja, kot ga terja Računsko sodišče. Za to je potrebno določeno ravnanje revidirane osebe (npr. poračun preveč izplačanih dohodkov). Kaj nastopi v primeru, da revidirana oseba izvrši poročilo ali nalog in s tem svojim delavcem ali upravičencem do proračunskih sredstev poseže v njihove ustavne pravice - npr. pravico do plačila za opravljeno delo ? V tem primeru prizadeta oseba, v našem primeru ustavni pritožniki, ne morejo izpodbijati naloga Računskega sodišča, pač pa lahko uporabijo zakonita oziroma ustavna sredstva zoper ravnanje revidirane osebe, ki je z izvršitvijo poročila ali naloga Računskega sodišča povzročila po mnenju prizadetega nezakonito ali protiustavno ravnanje ali stanje za določenega posameznika. Taka prizadeta oseba mora torej vložiti ali tožbo( civilno ali upravno ali delovnopravno), ni pa izključena tudi možnost uporabe drugega odstavka 157. člena Ustave, če ne bi bilo nobenega drugega pravnega sredstva, vendar se lahko obe sredstvi, tako tožba kot upravni spor, uporabita zoper revidirano osebo, ne pa zoper Računsko sodišče, ki glede na naravo njegovega akta še ni moglo vzpostaviti nezakonitega ali protiustavnega stanja.

10.Glede na navedeno se zoper izpodbijana sklepa Računskega sodišča ne more vložiti ustavna pritožba, zato jo je Ustavno sodišče zavrglo. V tem konkretnem primeru sploh ni potrebno ugotavljati, ali so podane procesne predpostavke, pač pa je potrebno ugotoviti, da akti Računskega sodišča niso podvrženi izpodbijanju s sodnimi ali upravnimi pravnimi sredstvi, kakor tudi ne z ustavno pritožbo. Je pa možno izpodbijati odločitve in akte revidirane osebe, ki je s tem, ko je izvršila dokončno poročilo ali nalog Računskega sodišča, lahko kršila pravice posameznikov ali pravnih oseb, če se pokaže, da je izvršitev akta Računskega sodišča nezakonito posegla v ustavne pravice.

C.

11.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi 6. člena v zvezi s 50. členom ZUstS v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in člana mag. Matevž Krivic in dr. Lovro Šturm.

Predsednik senata:

dr. Tone Jerovšek