Jedro

Upnik je ob opozorilu sodišča na ugovor, ki je bil sicer neutemeljen, pa vendarle obrazložen, utemeljeno (pričakovano) odgovoril po pooblaščenemu odvetniku, da bi preprečil morebiti zanj neustrezno odločitev. Poleg tega je bil ugovor dejansko vložen zaradi izpolnitve zakonskega pogoja za odlog izvršbe, zato ni razumno pričakovati, da skrbna stranka oziroma povprečno skrben pooblaščenec stranke na takšno vlogo sploh ne bi odgovorila in to v celoti, tj. glede vseh podanih navedb.

Odgovor na ugovor zoper sklep o izvršbi je odraz pravice do enakega varstva pravic. Pravici dolžnika, da nasprotuje predlogu in sklepu o izvršbi, ustreza pravica upnika, da na dolžnikova ugovorna izvajanja odgovori potem ko ga sodišče k temu pozove. Gre za postopek pred sodiščem prve stopnje in ne za pritožbeni postopek, zato se »prispevek upnika« h končni odločitvi presoja drugače kot je to pred pritožbenim sodiščem. Če upniku pri odgovoru nastanejo stroški, mu mora nasprotna stranka te stroške povrniti, saj mu jih je povzročila z njenim procesnim dejanjem – v tej zadevi z ugovorom, ki je bil celo kumuliran s pravnimi sredstvi, katera utegnejo pomembno vplivati na hitrost tega postopka in s tem tudi na realizacijo upnikove terjatve.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v izpodbijanem delu 2. točke izreka, kolikor se nanaša na upnika, delno spremeni tako, da je dolžnik dolžan upniku v roku 8 dni povrniti stroške odgovora na ugovor v znesku 571,18 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila; sicer pa se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu 2. točke izreka (glede zavrnitve stroškovnega zahtevka upnika nad zneskom 571,18 EUR) potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, upniku pa je dolžan v roku 8 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 82,24 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika (1. točka izreka sklepa) in sklenilo, da vsaka stranka sama nosi stroške ugovornega postopka (2. točka izreka sklepa).

2. Zoper del 2. točke izreka sklepa, kolikor se nanaša nanj, se pravočasno po pooblaščencih pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo izpodbijanega dela sklepa tako, da se mu priznajo stroški odgovora na ugovor, podredno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pravno podlago za odločitev o upnikovih stroških odgovora na ugovor predstavlja peti odstavek 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki določa, da mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo.

6. Sodišče prve stopnje je upnikov predlog za povrnitev stroškov odgovora na ugovor zavrnilo z obrazložitvijo, da niso bili potrebni za izvršbo, saj odločitev o ugovoru temelji le na materialnopravnih razlogih in ne na presoji spornih dejstev, zato upnik s svojim odgovorom na ugovor k rešitvi ugovora ni z ničemer prispeval. 7. Pritožba utemeljeno opozarja, da je takšno stališče zmotno. Za to je podanih več razlogov.

8. Najprej ta, da je sodišče prve stopnje pri posredovanju dolžnikovega ugovora upniku v odgovor izrecno zapisalo, da v odgovor pošilja obrazložen ugovor dolžnika, in ga opozorilo na posledice iz prvega odstavka 58. člena ZIZ, če nanj ne bo odgovoril. Upnik je ob takem postopanju in opozorilu sodišča na ugovor, ki je bil sicer neutemeljen, pa vendarle obrazložen, utemeljeno (pričakovano) odgovoril po pooblaščenemu odvetniku, da bi preprečil morebiti zanj neustrezno odločitev. Glede na postopanje sodišča je upnik lahko utemeljeno štel, da je ugovor pri sodišču prestal predhodni test obrazloženosti – sicer mu sodišče ugovora ne bi niti vročilo v odgovor, temveč bi ugovor takoj zavrnilo. Pri tem pa upnik lahko v odgovoru nasprotuje tako trditvam o dejstvih kot tudi poskuša prepričati sodišče v drugačno materialnopravno stališče – o neutemeljenosti (natančneje: nerelevantnosti) ugovarjanih dejstev.

9. Nadalje je pomembno še dodatno dejstvo: da dolžnik ni vložil zgolj ugovora. Dolžnik je ugovor vložil v enotni vlogi skupaj s predlogom za omejitev in odlog izvršbe (o katerem sicer še ni bilo odločeno). Ugovor, v katerem je dolžnik zatrjeval napake v postopku pred pravdnim sodiščem in zatrjeval potencialni uspeh z izrednim pravnimi sredstvom, je bil dejansko vložen zaradi izpolnitve zakonskega pogoja za odlog izvršbe iz 1. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ. Zato ni razumno pričakovati, da skrbna stranka oziroma povprečno skrben pooblaščenec stranke na takšno vlogo sploh ne bi odgovorila in to v celoti, tj. glede vseh podanih navedb.

10. Nazadnje pa višje sodišče poudarja, da je odgovor na ugovor zoper sklep o izvršbi odraz pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) na prvi stopnji. Pravici dolžnika, da nasprotuje predlogu in sklepu o izvršbi, ustreza pravica upnika, da na dolžnikova ugovorna izvajanja odgovori potem ko ga sodišče k temu pozove. Prej kot v odgovoru na ugovor upnik tega ni mogel storiti. Gre torej za postopek pred sodiščem prve stopnje in ne za pritožbeni postopek, zato se »prispevek upnika« h končni odločitvi presoja drugače kot je to pred pritožbenim sodiščem. Če upniku pri odgovoru nastanejo stroški, mu mora nasprotna stranka te stroške povrniti, saj mu jih je povzročila z njenim procesnim dejanjem – v tej zadevi z ugovorom, ki je bil celo kumuliran s pravnimi sredstvi, katera utegnejo pomembno vplivati na hitrost tega postopka in s tem tudi na realizacijo upnikove terjatve.

11. Kot potrebne za izvršbo je tako upniku višje sodišče glede na višino izterjevane terjatve 49.428,10 EUR priznalo strošek sestave odgovora na ugovor v višini 1.000 točk (in ne priglašenih 3.000 točk), povečano za 2% materialne stroške in 22% DDV. Ni pa mogoče upniku priznati priglašenih 100 točk za pregled listin in konferenco s stranko, saj so ta opravila zajeta v nagradi za sestavo vloge.

12. Po povedanem je višje sodišče upnikovi pritožbi delno ugodilo in sklep v izpodbijanem delu 2. točke izreka, kolikor se nanaša nanj, delno spremenilo tako, da je dolžnik dolžan upniku v roku 8 dni povrniti stroške odgovora na ugovor v znesku 571,18 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ), sicer pa je pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu 2. točke izreka sklepa (glede zavrnitve stroškovnega zahtevka upnika nad zneskom 571,18 EUR) potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Upnik je s pritožbo delno uspel, zato mu mora dolžnik povrniti njegove stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Glede na to, da je upnik s pritožbo zahteval povrnitev stroškov odgovora na ugovor v skupnem znesku 1.782,42 EUR, je višje sodišče stroške odmerilo od tega zneska v višini 256,99 EUR (300 točk za sestavo pritožbe (in ne priglašenih 1.500 točk), 2% materialni stroški, 22% DDV in sodna taksa v znesku 33,00 EUR). Ob upoštevanju 32% uspeha s pritožbo mu mora tako dolžnik v roku 8 dni povrniti 82,24 EUR stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila. Pri odmeri stroškov pritožbenega postopka je višje sodišče uporabi vrednost točke po Odvetniški tarifi, veljavni v času odločanja višjega sodišča. 14. Dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj v njem ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi pripomogel k rešitvi zadeve (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).