Jedro

Tožba v obravnavani zadevi je bila vložena 21.1.1993. Tožeča stranka je v tožbi navedla kot vrednost spornega predmeta 80.000,00 SIT.

Sodišče do trenutka iz 3.odstavka 40.člena ZPP in ne pozneje ni ugotovilo drugačne vrednosti spornega predmeta. V času vložitve tožbe je mejna vrednost za dovoljenost revizije morala presegati 80.000,00 SIT (2.odstavek 382.člena ZPP v zvezi z 9.členom Zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov, Uradni list RS št. 55/92). V tožbi navedenih 80.000,00 SIT zahtevane vrednosti ne presega.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki je zahtevala od prvotožene stranke izročitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere bo možna odmera 280 m2 zemljišča od južnega dela parcele št. 14/7, vl. št. 158 in pripojitev tega zemljišča parc. št. 13/1, vl. št. 191, od drugo in tretjetožene stranke pa izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere bo možna odmera zahodnega dela parc. št. 16/10, vl. št. 164 v izmeri 591 m2 in pripojitev k parc. št. 13/1, ker bo sicer obe listini nadomestila sodba.

Tožnica se je pritožila. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper to sodbo vlaga tožeča stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, obe sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Na vročeno revizijo tožena stranka ni odgovorila, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil. Revizija ni dovoljena.

Z izpodbijano sodbo je bilo odločeno v premoženjskopravnem sporu z nedenarnim zahtevkom (2. odstavek 382. člena ZPP). V takšnih sporih revizije ni, če v času vložitve tožbe v tožbi navedena vrednost spornega predmeta (2. odstavek 40. člena in 1. odstavek 35. člena ZPP) ni presegala tedaj določene mejne vrednosti za dovoljenost revizije. Tožba v obravnavani zadevi je bila vložena 21.1.1993. Tožeča stranka je v tožbi navedla kot vrednost spornega predmeta 80.000,00 SIT.

Sodišče do trenutka iz 3. odstavka 40. člena ZPP in ne pozneje ni ugotovilo drugačne vrednosti spornega predmeta. V času vložitve tožbe je mejna vrednost za dovoljenost revizije morala presegati 80.000,00 SIT (2. odstavek 382. člena ZPP v zvezi z 9. členom Zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov, Uradni list RS št. 55/92). V tožbi navedenih 80.000,00 SIT zahtevane vrednosti ne presega.

Revizija zato ni dovoljena in jo je potrebno zavreči (392. člen ZPP).