Jedro

Da bi sodišče dolžnikov prepozen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine lahko upoštevalo po izteku roka, mora dolžnik v njem navajati dejstva, ki se nanašajo na samo terjatev, dejstva pa so nastopila po izdaji sklepa o izvršbi in ne pred izdajo le-tega.

Izrek

Pritožba dolžnice se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi zavrglo, ker ga je le-ta vložila prepozno.

Zoper takšen sklep se je pritožila dolžnica iz vseh pritožbenih razlogov po I. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V pritožbi je navajala, da je še vedno prepričana, da je sklep o izvršbi prejela 06.07.2006 in ne 05.07.2006 kot je to ugotovilo prvostopenjsko sodišče, zato tudi ugotovitev sodišča, da je njen ugovor zoper sklep o izvršbi, ki ga je vložila 14.07.2006, prepozen, ni pravilna. Ker bi se dolžnica sicer lahko zmotila pri zapisu datuma, je predlagala, da sodišče pri pošti opravi poizvedbe o datumu dejanske vročitve sklepa o izvršbi. Iz previdnosti pa je navajala še, da je v ugovoru zoper sklep o izvršbi opozorila na okoliščine, ki se tičejo same terjatve in bi jih sodišče prve stopnje moralo upoštevati tudi po uradni dolžnosti ob izdaji sklepa o izvršbi. Zato bi sodišče moralo njen ugovor upoštevati kot ugovor po izteku roka, saj le-ta za tak ugovor izpolnjuje vse pogoje. Poleg tega je sodišče uporabilo napačno pravno podlago za zavrženje njenega ugovora, saj gre v konkretnem primeru za izvršbo na podlagi verodostojne listine in bi lahko sodišče, če bi pravilno zavrglo ugovor dolžnice, to moralo storiti na podlagi 62. člena in ne 58. člena ZIZ.

Pritožba ni utemeljena.

Iz podatkov v spisu izhaja, da je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo ugovor dolžnice, saj iz povratnice, ki izkazuje vročitev sklepa o izvršbi dolžnici, izhaja, da je dolžnica sklep o izvršbi prejela v sredo, 05.07.2006, ugovor pa je vložila v petek, 14.07.2006, medtem ko se je glede na pravila o štetju rokov določena v II. in IV. odstavku 111. člena ZPP ter II. odstavku 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, rok za vložitev ugovora iztekel v četrtek, 13.07.2006. Na povratnici je namreč poleg dolžničinega jasnega lastnega zapisa datuma peti julij 2006 tudi povratna štampiljka pošte, ki ima datum 05.07.2006. To pomeni, da je pošta tega dne poslala povratnico nazaj sodišču. Ker pošta povratnice ne bi poslala sodišču preden bi le-ta bila podpisana, nikakor ni možno, da bi dolžnici bil sklep o izvršbi vročen 06.07.2007. Ugotovitve sodišča prve stopnje v zvezi z datumom vročitve sklepa o izvršbi dolžnici in v zvezi s pravočasnostjo pritožbe so tako pravilne, glede na takšne ugotovitve pa je pravilna tudi odločitev kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa. Res je sicer, da je sodišče prve stopnje za svojo odločitev kot pravno podlago navedlo napačen člen, vendar pa to nikakor ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve.

Ker ZIZ v III. odstavku 61. člena določa, da ugovor po izteku roka lahko dolžnik vloži tudi zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim je dovoljena izvršba, vendar le, če temelji ugovor na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, dejstvo pa je nastopilo po izdaji sklepa o izvršbi, je v zvezi s pritožbenimi navedbami, da bi sodišče dolžničin ugovor moralo šteti kot ugovor po izteku roka, pritožbeno sodišče preverilo, kakšne so bile navedbe, ki jih je dolžnica podala v ugovoru. Pri tem je ugotovilo, da je dolžnica v ugovoru zoper sklep o izvršbi navajala: da izpis kartice prometa 23. čl. ZIZ ne omenja kot verodostojno listino in upnik ni podal izjave o zapadlosti terjatve; da je upnica obrestovala obresti, kar je v nasprotju s prepovedjo anatocizma, ki izhaja iz 375. čl. OZ in 279. čl. ZOR; da je dolg zastaral, ker gre za gospodarsko pogodbo, za katero velja zastaralni rok 3 leta in ker je zadnje nakazilo bilo 18.06.2001, zadnji obračun stroškov poslovanja in obresti pa 30.06.2001, so vse terjatve pred 30.06.2004 zastarale, upnik pa je vložil predlog za izvršbo šele 16.3.2006; da so zastarale so tudi vse (zamudne) obresti do 15.03.2003, ker gre za občasne terjatve, ki zastarajo za vsak dan posebej; da je upnica kršila načelo vestnosti in poštenja, ko ni pravočasno predlagala izvršbo, temveč je čakala od 30.06.2001 do 28.06.2004, s tem je povečala dolg in šele takrat prenesla ta dolg v izterjavo, to pa je tudi v nasprotju s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.

Iz navedenega je razvidno, da vsa ta dejstva, ki se sicer nanašajo na samo terjatev, niso nastala po izdaji sklepa o izvršbi (tj. po 20.06.2006), temveč so nastala že prej. Dolžnica bi jih zato lahko uveljavljala v ugovoru zoper sklep o izvršbi, če bi ga vložila pravočasno. Ker ga ni vložila pravočasno, pa je šteti, da jih ni uveljavljala. Zato niso izpolnjeni pogoji, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati dolžničin prepozen ugovor zoper sklep o izvršbi kot ugovor po izteku roka in so dolžničine pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene.

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo dolžnice zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ).

Ker dolžnica pritožbenih stroškov ni priglasila, sodišče o njih ni odločalo.