Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ureditveno (regulacijsko) začasno odredbo je mogoče izdati le izjemoma, zaradi preprečitve grozečega nasilja ali nenadomestljive škode.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero je tožnica zahtevala, da se toženi prepove vsakršno nadaljnje vznemirjanje in poseganje v lastninsko pravico na parc. 346/2, 349/1, 349/2, 349/2, 345/2, 281/1, 348/2, 348/3 in 348/4 k.o. X, zlasti vnos zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemlje, nasipanje površine s kompoziti in druge aktivnosti v zvezi s sanacijo peskokopa, dovoz, odlaganje, obdelava, predelava in uničenje različnih odpadkov ter vsakršna preostala ravnanja z odpadki in ostale dejavnosti, ki pomenijo vznemirjanje in posegajo v lastninsko pravico.
2. Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi te izpodbijani sklep spremeni tako, da izda predlagano začasno odredbo. V pritožbi tožnica navaja, da je začasna odredba njuno potrebna zaradi nastanka težko nadomestljive škode, saj tožena stranka zaradi sanacije dovaža različne odpadke. Z regulacijsko začasno odredbo je potrebno začasno urediti sporno razmerje. Sodišče ni pravilno pretehtalo nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode.
3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo, saj tožnica ni izkazala na verjetnosti terjatve in tudi ne težko nadomesljive škode.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. V zavarovanje nedenarne terjatve izda sodišče začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže tožnik verjetnost terjatve in nastanek težko nadomesljive škode (člen 272 ZIZ). Oba pogoja morata biti podana kumulativno. Ker tožnica predlaga ureditveno (regulacijsko) začasno odredbo, ki jo je mogoče izdati po obstoječi sodni praksi, ki jo citira sodišče prve stopnje le zaradi preprečitve grozečega nasilja ali nenadomestljive škode. V konkretnem primeru ne gre za take izjemne okoliščine kot pravilno navaja sodišče prve stopnje, saj iz tožbenih trditev izhaja, da tožeča stranka izkorišča in opravlja dejavnost peskokopa od leta 1987. Tožena stranka je dolžna izvajati sanacijo na spornih zemljiščih na podlagi potrjenega projekta in to tožena stranka po ugotovitvah Inšpekcije za energetiko in rudarstvo tudi opravlja, tako da so protispisne in neutemeljen trditve o odlaganju odpadkov. Glede na navedeno je bilo pritožbo tožnice zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (člen 365, točka 2 ZPP).
6. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu člena 165 ZPP.