Jedro

Vknjižba pravice prepovedi odtujitve in obremenitve predstavlja drugačen zemljiškoknjižni vpis kot zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve, zaradi česar imata ta dva zemljiškoknjižna vpisa različne pravne učinke.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se pripoznava tožbenega zahtevka z dne 15. 9. 2023 ne prizna.

2.Tožnica izpodbija sklep s pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), zlasti pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi kršitev določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep v celoti odpravi.

Nasprotuje stališču sodišča, da bi zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin predstavljala oviro za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. O tem se je že izrekla sodna praksa (VSC sklep Cpg 381/99, VSL sklep I Cp 1068/2020 in VSK sklep CDn 303/2017). Prepoved odtujitve velja zgolj za primere, ko bi toženec pravno poslovno razpolagal z nepremičnino (prenos lastninske pravice na drugo osebo z zasebno listino ali notarskim zapisom), v predmetni zadevi pa ne gre za tak primer. Vpis v zemljiško knjigo bi se v tem primeru opravil na podlagi sodbe. Iz 99. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) ne izhaja ovira za vpis pravice v zemljiško knjigo na podlagi 5. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1.

Prvi pridobitelj lastninske pravice sicer ima pravno varstvo v izbrisni tožbi, vendar pa ta pride v poštev šele po tem, ko je določena pravica že vknjižena. V konkretnem primeru lastninska pravica A. A. na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 20. 2. 1995 še ni vknjižena, zato ima tožnica svoje edino pravno varstvo v predmetni tožbi. Dogovor, ki je pravna podlaga tej tožbi (nastanek solastnine v zameno za obsežna vlaganja v nepremičnini), je bil namreč sklenjen 4. 5. 1994, torej pred pogodbo o dosmrtnem preživljanju.

Poudarja, da pravna razmerja med tožencem in A. A. za predmetni postopek niso relevantna, saj ta razmerja nanj v ničemer ne vplivajo. Izpostavlja pa, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju z dne 20. 2. 1995 nična. Dvakratno razpolaganje z nepremičnino je namreč nemoralno dejanje in samo po sebi razlog za ničnost. Tako toženec kot A. A. sta vedela za obsežna vlaganja tožnice v obnovo nepremičnin. A. A. je bil zato glede sklenjenih pravnih poslov darilne pogodbe in pogodbe o dosmrtnem preživljanju nedobroveren.

Sodišče je napačno navedlo dejstva v 7. točki obrazložitve sklepa. Ob ugotovitvi, da se je toženec ob pripoznavi tožbenega zahtevka zavedal, da je z nepremičninama razpolagal, sodišče prezre, da je bilo navedeno razpolaganje drugo po vrsti (dogovor toženca s tožnico je bil sklenjen že 4. 5. 1994). Nedovoljeno razpolaganje je tisto, ki se nanaša na pogodbo o dosmrtnem preživljanju, in ne razpolaganje, ki je predmet tega postopka.

Predmetni tožbeni zahtevek ne nasprotuje prisilnim predpisom in moralnim načelom. Povsem nepomembno je, kaj si toženec želi, ampak je treba upoštevati, da ima tožnica edino pravno varstvo za zavarovanje svojih pravic iz dogovora z dne 4. 5. 1994 v predmetni tožbi. Nemoralno pa je dejanje toženca in A. A. v pogodbi o dosmrtnem preživljanju z dne 20. 2. 1995.

3.Tožencu je bila pritožba pravilno vročena v odgovor, vendar nanjo ni odgovoril.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Tožnica (gospodarska družba) od toženca (fizične osebe) zahteva izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, na podlagi katerega bi se lahko vpisala v zemljiško knjigo kot solastnica dveh nepremičninah v deležu do ¾. Tožba je bila vročena v odgovor tožencu, ki je v pravočasnem odgovoru na tožbo tožbeni zahtevek v celoti pripoznal.

6.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se pripoznava tožbenega zahtevka ne prizna, ker je ocenilo, da gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (drugi odstavek 316. člena ZPP). Ugotovilo je namreč, da tožbeni zahtevek nasprotuje prisilnim predpisom oz. moralnim pravilom (tretji odstavek 3. člena ZPP). Na obeh nepremičninah, v zvezi s katerima tožnica zahteva izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vpis svoje solastninske pravice v zemljiško knjigo, je bila vknjižena pravica prepovedi odtujitve z učinkom od 9. 3. 1995 dalje. Zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin predstavlja oviro za dovolitev vpisov proti lastniku na podlagi zasebne listine ali listine v obliki notarskega zapisa, če bi ti vpisi začeli učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba. Učinka, ki ga pravdni stranki želita doseči z izdajo sodbe na podlagi pripoznave, z medsebojnim urejanjem pravnih razmerij na podlagi zasebne ali javne listine ne bi mogli doseči. Z izdajo sodbe na podlagi pripoznave bi tako prišlo do izigravanja zakona, saj bi dejansko šlo za obid učinka iz 1. točke prvega odstavka 99. člena ZZK-1. Poleg tega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta v teku pred istim sodiščem še dve pravdi med tožencem in njegovim sinom A. A. Vsebina vloženih tožb dodatno potrjuje ugotovitev, da gre v konkretnem primeru za nedovoljeno razpolaganje strank, saj se je toženec ob pripoznavi predmetnega tožbenega zahtevka zavedal, da je z nepremičninama že razpolagal s pogodbo o dosmrtnem preživljanju z dne 20. 2. 1995, in gre v tem obsegu za nedovoljeno dvojno razpolaganje. Sodišče je zaključilo, da je motiv toženca za pripoznavo tožbenega zahtevka jasen: toženec nikakor ne želi, da A. A. (p)ostane (so)lastnik predmetnih nepremičnin, zato skuša na nedovoljen način izigrati njegov pravni položaj.

7.Ob preizkusu pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, vendar ne iz razlogov, ki jih navaja pritožnica.

8.Po pravilni ugotovitvi, da je na obeh nepremičninah, v zvezi s katerima tožnica zahteva izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vpis svoje solastninske pravice v zemljiško knjigo, vknjižena pravica prepovedi odtujitve, se je sodi
61
0de prve stopnje zmotno oprlo na dolo
0dbo 1. to
0dke prvega odstavka 99.
0dlena ZZK-1, ki predpisuje u
0dinke zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve. Vknji
7eba pravice prepovedi odtujitve in obremenitve predstavlja namre
0d druga
0den zemlji
61koknji
7eni vpis kot zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve, zaradi
0esar imata ta dva zemlji
61koknji
7ena vpisa razli
0dne pravne posledice. U
0dinki vknji
7ebe pridobitve pravice prepovedi odtujitve in obremenitve so predpisani v 47.
0dlenu ZZK-1, zaradi
0esar bi se sodi
61
0de prve stopnje pri presoji (ne)dopustnosti pripoznave to
7ebenega zahtevka moralo opreti na to zakonsko dolo
0bo in ne na dolo
0dbo 99.
0dlena ZZK-1.

9.V zvezi s prito
7en
0dinim nasprotovanjem izpodbijani odlo
0dbi pa prito
7beno sodi
61
0de ugotavlja, da pred izdajo izpodbijanega sklepa
61e ni imela mo
7enosti utemeljitve, zakaj je razpolaganje pravdnih strank dopustno (tretji odstavek 3.
0dlena ZPP) oz. zakaj bi moralo sodi
61
0de zaradi to
7en
0deve pripoznave to
7ebenega zahtevka brez nadaljnjega obravnavanja ugoditi to
7benemu zahtevku in izdati sodbo na podlagi pripoznave (prvi odstavek 316.
0dlena ZPP). Zato predstavljajo njene navedbe o upo
61tevnih okoli
61
0dinah primera (npr. glede edinega pravnega varstva) dopustne prito
7bene novote (prvi odstavek 337.
0dlena ZPP), ki terjajo presojo s strani sodi
61
0de prve stopnje.

10.Glede na navedeno je prito
7beno sodi
61
0de prito
7ebi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo v nadaljnji postopek sodi
61
0du prve stopnje (3. to
0dka 365.
0dlena ZPP).

11.Sodi
61
0de prve stopnje naj ponovno presodi, ali je pripoznava to
7benega zahtevka (ne)dopustna, pri tem pa naj upo
61teva dolo
0dbo 47.
0dlena ZZK-1, to
7bnikove prito
7bene navedbe in vse znane okoli
61
0dine primera, vklju
0dno z
7ei opravljenimi poizvedbami v pravdnem vpisniku.

12.Odlo
0ditev o prito
7benih stro
61kih je odpadla, saj jih prito
7cnica ni priglasila.

13.V skladu s prvim odstavkom 366a.
0dlena ZPP je o prito
7bi odlo
0dila sodnica posameznica.

-------------------------------

1Glej drugi in četrti odstavek 38. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ).

2Pri vknjižbi gre za vpis pravice (39. člen ZZK-1), pri zaznambi pa za vpis pravnega dejstva (prvi odstavek 63. člena ZZK-1).

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o zemljiški knjigi (2003) - ZZK-1 - člen 39, 40, 40/1, 40/1-5, 47, 63, 99, 99/1, 99/1-1

Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 38, 38/2, 38/4

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 3, 3/3, 316, 316/2, 337, 337/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.