Jedro

Za presojo ugovora zastaranja je bistveno, ali je bila tožba vložena znotraj splošnega zastaralnega roka petih letih. Po določbi 368. člena OZ namreč za pretrganje zastaranja ne zadostuje, da upnik pisno ali ustno zahteva od dolžnika naj izpolni obveznost. Glede na citirano določilo sporna tožnikova zahteva pred delodajalcem za odpravo kršitev iz delovnega razmerja, ni pretrgala zastaranja,

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka in je dolžan toženi stranki v 15 dneh povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 229,20 EUR, po poteku paricijskega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da sta odločbi tožene stranke z dne 11. 1. 2016 in 20. 4. 2016 nezakoniti (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna v roku 15 dni plačati tožniku razliko v plači iz naslova povečanega obsega dela za obdobje od leta 2011 do leta 2015 v višini in z zapadlostjo razvidno iz izreka (prvi odstavek II. točka izreka). Kar je iz naslova razlike v plači tožnik zahteval več (razlika v plači za leto 2010 v znesku 424,78 EUR in razlika do vtoževanih 3.346,86 EUR za leto 2011 ter zakonske zamudne obresti od 6. 1. 2011 do 2. 6. 2013), pa zavrnilo (drugi odstavek II. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 1.239,51 EUR v roku 15 dni, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo v zavrnilnem delu in v izreku o stroških postopka vlaga tožnik pravočasno pritožbo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava ter napačno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da je sodišče spregledalo dejstvo, da je tožnik zadevo skušal rešiti po mirni poti in je na delodajalca naslovil zahtevo za odpravo kršitev pravic iz delovnega razmerja že dne 26. 10. 2015, in z zahtevanimi podatki dopolnil dne 24. 11. 2015. Zatrjuje, da je bil tek zastaralnega roka pretrgan že 26. 10. 2015, saj je bil pred delodajalcem sprožen formalni postopek v zvezi z uveljavitvijo tožnikove terjatve. Meni, da je postopek pred delodajalcem, ki je za določene zadeve reševanja zahtevkov zaposlenih v državni upravi celo obligatoren notranji postopek, nedvomno upravni postopek in to dejanje je gotovo pretrgalo tek zastaralnega roka. Podana tožnikova zahteva je tako pretrgala zastaranje, zato ni zastaral zahtevek od meseca novembra 2010 dalje do 3. 6. 2011. Meni, da bi mu sodišče prve stopnje moralo tudi priznati vse na prvi stopnji priglašene pravdne stroške, vključno s podano zahtevo za odpravo kršitev, saj je bila ta le potrebna in je v odvetniški tarifi za notranji postopek pred delodajalcem predvidena posebna nagrada. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in zahtevku tožnika v celoti ugodi, toženi stranki pa naloži, da je dolžna povrniti tožniku vse stroške postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Podrejeno pa predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, vse s stroškovno posledico. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe kot neutemeljene in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo.

6. V zvezi s toženkinim ugovorom zastaranja je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnikov zahtevek delno zastaran, ker je tožnik sodno varstvo uveljavljal šele 3. 6. 2016, posledično pa je zahtevek od 1. 11. 2010 pa do 3. 6. 2011 zastaran, ker je potekel 5-letni zastaralni rok (202. člen, Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj. - ZDR-1). Pravilno je zaključilo, da zahtevek za odpravo kršitev in plačilo terjatev, ki ga je tožnik na toženko naslovil 26. 10. 2015 ni povzročil pretrganja zastaranja po določbi 365. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/2001 in nadalj. - OZ).

7. Za presojo ugovora zastaranja je bistveno, ali je bila tožba vložena znotraj splošnega zastaralnega roka petih letih. Po določbi 368. člena OZ namreč za pretrganje zastaranja ne zadostuje, da upnik pisno ali ustno zahteva od dolžnika naj izpolni obveznost. Glede na citirano določilo tožnikova zahteva pred delodajalcem dne 26. 10. 2015 za odpravo kršitev iz delovnega razmerja, ni pretrgala zastaranja, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Odločanja o pravici iz delovnega razmerja pred delodajalcem ne pomeni odločanja o upravni zadevi, zato so zmotne pritožbene navedbe, da vložitev zahteve za odpravo kršitev iz delovnega razmerja v postopku pred delodajalcem predstavlja upnikovo dejanje v upravnem postopku, ki naj bi pretrgalo zastaranje.

8. Neutemeljena je pritožba tudi zoper odločitev v stroškovnem delu. Pri odločanju o tem, kateri stroški se povrnejo stranki, upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo in brez katerih ne bi bilo mogoče opraviti procesnih dejanj. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da tožnik ni upravičen do povračila stroškov predsodnega postopka. Predmet spora je denarna terjatev, za katero velja neposredno sodno varstvo, zato stroški predpravdnega postopka niso potrebni stroški postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP).

9. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka in je dolžan toženi stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 229,20 EUR, kakor izhaja iz izreka sodbe (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. člena ZPP).