Jedro

Pristojni organ je opravil določena dejanja v postopku, s katerimi je ugotavljal, ali tožnik izpolnjuje pogoje za odlog usposabljanja in za katero obdobje jih izpolnjuje ter s tem ugotavljal okoliščine, ki so bistvene za odločitev o prošnji. To pa pomeni, da bi moral ravnati po določbah ZUP o vodenju ugotovitvenega postopka ter tožnika pozivati na ustrezen način in z ustreznimi opozorili, kar pa iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, zaradi česar se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti. To pa pomeni, da so bila bistveno kršena pravila postopka.

Izrek

I.Tožbi se ugodi. Ugotovi se, da je sklep Ministrstva za obrambo, Direktorata za obrambne zadeve, Uprave za obrambo Ljubljana 833-56/2019-42 z dne 16. 4. 2019, nezakonit.

II.Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je organ prve stopnje zavrgel prošnjo tožnika za odlog usposabljanja (1. točka izreka) ter sklenil, da pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve (2. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izhaja, da je organ prve stopnje na podlagi letnega programa usposabljanja s pozivom 4. 3. 2019 tožnika pozval na usposabljanje v času od 8. 4. 2019 do 14. 4. 2019, pri čemer bi se tožnik moral zglasiti na usposabljanje 8. 4. 2019 ob 8. uri. Tožnik je z dopisom 9. 4. 2019, ki ga je organ prve stopnje prejel 10. 4. 2019, zaprosil za odlog usposabljanja zaradi bolezni, pri čemer prošnji ni priložil zdravniškega potrdila. Organ prve stopnje se sklicuje na v relevantnem obdobju veljavni tretji odstavek 16. člena Uredbe o pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske (v nadaljevanju Uredba), po katerem mora pogodbeni pripadnik rezervne sestave vložiti prošnjo najpozneje v osmih dneh po prejemu poziva oziroma takoj, ko nastane razlog za odložitev usposabljanja. Organ prve stopnje ugotavlja, da je tožnik vložil prošnjo za odlog usposabljanja 9. 4. 2019, torej ko se je usposabljanje že pričelo, pri čemer tožnik navaja, da je v bolniškem staležu od 5. 3. 2019, torej še pred začetkom usposabljanja. Navaja, da bi moral tožnik skladno s tretjim odstavkom 16. člena Uredbe vložiti prošnjo ali vsaj ustno obvestiti prvostopenjski organ takoj, ko je nastal razlog za odložitev, zato je tožnikovo prošnjo zavrgel.

3.Tožena stranka je pritožbo tožnika zavrnila. Pojasni, da je organ prve stopnje ugotovil dejansko stanje popolno, uporabljeni so bili tudi ustrezni materialni in procesni predpisi. Sklicuje se na drugi odstavek 47. člena Zakona o obrambi (v nadaljevanju ZObr), po katerem opravljajo vojaško službo tudi pripadniki rezervne sestave Slovenske vojske, ki z ministrstvom sklenejo pogodbo o službi v rezervni sestavi. V času trajanja pogodbe se morajo udeleževati usposabljanj, tudi mobilizacijskih, ali se odzvati na vpoklic za opravljanje vojaške službe v miru. Pojasni, da je bil poziv za usposabljanje tožniku vročen 16. 3. 2019, pri čemer je organ prve stopnje prejel prošnjo 10. 4. 2018, torej drugi dan usposabljanja. Pojasni, da je organ prve stopnje tožnika pozval k dopolnitvi vloge z zdravniškim potrdilom. Iz bolniškega lista, ki ga je tožnik po pozivu posredoval organu prve stopnje izhaja, da je bil tožnik v bolniškem staležu od 5. 4. 2019 do 12. 4. 2019, in ne od 5. 3. 2019, kot je tožnik verjetno pomotoma navedel v prošnji. Pojasni, da je bila tožnikova prošnja prepozna, zato ne moremo govoriti o začetku upravnega postopka. Tožnikova prošnja je bila zavržena kot prepozna, skladno s tretjo točko prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ker je bila poslana po pričetku usposabljanja.

4.Tožnik se z izpodbijanim sklepom ne strinja ter v tožbi in njenih dopolnitvah navaja, da je 16. 3. 2019 prejel poziv pogodbenemu pripadniku, da se udeleži usposabljanja v terminu od 8. 4. 2019 do 14. 4. 2019. Zaradi bolezni je 5. 4. 2019 nastopil bolniški stalež, o čemer je obvestil organ prve stopnje 9. 4. 2019, pri čemer je v prošnji pomotoma navedel, da je v bolniškem staležu že od 5. 3. 2019, namesto pravilno od 5. 4. 2019. Dne 16. 4. 2019 je tožnik organu prve stopnje posredoval še potrdilo o začasni odsotnosti z dela. Navaja, da organ prve stopnje v izpodbijanem sklepu sledi napaki tožnika, da je v bolniškem staležu od 5. 3. 2019, pri čemer je izdal izpodbijani sklep na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, saj še ni razpolagal z zdravniškim potrdilom. Pojasnjuje, da je zbolel 5. 4. 2019 popoldne, ter da je bila osebna zdravnica tega dne odsotna iz ordinacije. Zaradi želodčnih in črevesnih težav ni mogel normalno komunicirati vse do 8. 4. 2019 popoldne. Navaja, da je 8. 4. 2019 popoldne izvedel, da je v bolniškem staležu že od 5. 4. 2019 dalje. Pojasni, da 5. 4. 2019 popoldne zaradi slabosti ni bil sposoben izvesti telefonskega klica, pa tudi sicer prvostopenjski organ ni imel uradnih ur. Dne 7. 5. 2019 je tožnik prejel sklep o prekinitvi pogodbe z dne 29. 4. 2019, s katerim ga je tožena stranka obvestila o enostranski prekinitvi pogodbenega razmerja v rezervni sestavi Slovenske vojske, ker se brez opravičenega razloga ni odzval na usposabljanje od 8. 4. 2019 do 14. 4. 2019. Tožnik meni, da je toženo stranko pravočasno obvestil o dejstvu, da je zbolel. Uredba in pogodba ne predpisujeta telefonskega obveščanja. Sodišču predlaga, da ugotovi, da je izpodbijani sklep nezakonit. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5.Tožena stranka je v odgovoru na tožbo pojasnila, da Uredba dopušča odlog usposabljanja iz taksativno določenih razlogov, ki so določeni v prvem in drugem odstavku 16. člena Uredbe. Po mnenju toženke bi moral tožnik organu prve stopnje sporočiti, da se usposabljanja ne bo mogel udeležiti takoj ko je zbolel, nato pa bi dokazilo posredoval takoj, ko bi ga pridobil. Pojasni, da je bil izpodbijani sklep izdan še pred prejemom potrdila zdravnika, ker je bila tožnikova vloga prepozna. Glede na navedeno je zmotno prepričanje tožnika, da bi moral prvostopenjski organ ravnati skladno z določilom 9. člena ZUP. Pojasni tudi, da sklep o prekinitvi pogodbe o zaposlitvi ni predmet upravnega spora, saj je pogodba o zaposlitvi v rezervni sestavi Slovenske vojske podvržena pravilom civilnega prava, medtem ko je postopek odložitve usposabljanja upravna zadeva. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne oziroma v delu, ki se nanaša na sklep o prekinitvi pogodbe o zaposlitvi z dne 29. 4. 2019 zavrže.

6.Tožnik je v pripravljalnih vlogah nadalje pojasnil, da je dokazal, da je bil bolan od 5. 4. 2019 dalje, pri čemer mu protokol sporočanja odsotnosti zaradi bolezni ni razumljiv. Tudi določila Uredbe ne določajo, kako bi moral tožnik sporočiti razloge svoje odsotnosti. Vztraja pri tem, da je razloge odsotnosti sporočil takoj, ko je to bilo mogoče. Meni, da v konkretnem primeru o prošnji za odlog usposabljanja ni mogoče odločiti v skrajšanem ugotovitvenem postopku. V zvezi z vročanjem pozivov pojasni, da bi se morala toženka držati določil ZUP, pri čemer mu je bilo obvestilo poslano na elektronski naslov, ki ga navaja. V zvezi z navedenim predlaga zaslišanje uradne osebe A. A. Navaja, da je bil v konkretnem primeru bolniški list izdan po podatkih osnovnega delodajalca za 40 ur tedensko, zato je bil bolniški list izdan le do 12. 4. 2019. Zatrjuje tudi, da je poziv za dopolnitev vloge s predložitvijo zdravniškega potrdila in izpodbijani sklep prejel istočasno, zaradi česar zatrjuje nepravilno ugotovljeno dejansko stanje in kršitev pravil ZUP. Dikcijo "takoj" iz 16. člena Uredbe razume kot "takoj, ko je mogoče". Zatrjuje kršitev 141. člena ZUP, ker tožnik ni bil pozvan na izjavo in mu ni bil določen rok za odgovor na navedbe tožnika. Zatrjuje, da ima pravni interes za ugotovitveno tožbo, saj je zaradi izpodbijanega sklepa prejel sklep o prekinitvi pogodbe. Tožnik je bil zaradi nezakonite odpovedi oškodovan, kar pomeni, da je izpodbijani sklep neposredno posegel v njegove pravice in pravne koristi.

7.Tožena stranka v nadaljnjih pripravljalnih vlogah pojasni, da je tožnik sporočil svojo odsotnost na pravilen način, sporno je le, da je to storil prepozno, po začetku usposabljanja. Svojo odsotnost bi lahko javil tudi po telefonu ali elektronski pošti, pri čemer so kontaktni podatki dostopni na spletni strani tožene stranke. Ob tem pojasni, da je iz uradnega zaznamka z dne 22. 2. 2019 razvidno, da je tožnik po telefonu govoril z uradno osebo organa prve stopnje, tako da mu je bilo očitno znano na koga se je potrebno obrniti v zvezi z vprašanji. Po mnenju tožene stranke bi bila v konkretnem primeru prepozna tudi vloga, ki bi bila oddana v ponedeljek 8. 4. 2019. Na dan začetka usposabljanja se mora pogodbeni pripadnik zglasiti na usposabljanju tudi v primeru slabosti ali visoke vročine. V tem primeru bi bil napoten na zdravniški pregled. Pojasni tudi, da bi v konkretnem primeru do prekinitve pogodbe s tožnikom prišlo tudi v primeru, če bi organ prve stopnje štel njegovo vlogo za pravočasno, saj je zdravniško potrdilo izkazovalo opravičeno odsotnost le do 12. 4. 2019, medtem ko je usposabljanje trajalo do 14. 4. 2019. Navaja, da tožnik od 8. 5. 2019 ni več v pogodbenem razmerju s toženko. Predmetnega tožbenega zahtevka zato ni več mogoče izvršiti, drugih učinkov, niti ne odškodninskih, pa predmetni tožbeni zahtevek nima, zato predlaga sodišču, da tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrže.

8.Vrhovno sodišče RS je s sklepom I Up 33/2023 z dne 31. 1. 2024 sklep tukajšnjega sodišča I U 1160/2019-28 z dne 22. 11. 2022 razveljavilo in zadevo vrnilo tukajšnjemu sodišču v nov postopek, ker je ugotovilo, da je tukajšnje sodišče stvarno pristojno za odločanje o tej zadevi.

9.Tožba je utemeljena.

10.Po določbi druge alineje 33. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) se lahko s tožbo zahteva ugotovitev nezakonitosti upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v tožnikove pravice in pravne koristi. Tožba, kot jo uveljavlja tožnik, je po navedeni določbi izrecno predvidena, po presoji sodišča pa je tožnik zanjo tudi izkazal pravni interes. Tožnik zatrjuje, da mu je zaradi nezakonitega postopanja tožene stranke prenehala pogodba, posledično mu je bilo onemogočeno pridobivanje dohodkov, zaradi česar mu je nastala škoda.

11.V obravnavanem primeru je sporen sklep organa prve stopnje, s katerim je bil zavržen predlog tožnika za odlog usposabljanja. Organ prve stopnje je namreč ugotovil, da je bil tožnik s pozivom 4. 3. 2019 pozvan na usposabljanje od 8. 4. 2019 do 14. 4. 2019, pri čemer je tožnik vložil prošnjo 9. 4. 2019 za odložitev usposabljanja zaradi bolezni. V prošnji je navedel, da je v bolniškem staležu že od 5. 3. 2019. Prošnji tožnik ni priložil zdravniškega potrdila. Organ prve stopnje se sklicuje na določilo tretjega odstavka 16. člena Uredbe in ugotavlja, da je prošnja tožnika prepozna.

12.Med strankama tega spora ni sporno, da je tožnik vložil vlogo za odlog usposabljanja 9. 4. 2019, da je zbolel 5. 4. 2019, ter da je bil pozvan na usposabljanje v terminu od 8. 4. 2019 do 14. 4. 2019. Sporno ostaja ali je tožnik v smislu tretjega odstavka 16. člena Uredbe pravočasno oddal vlogo za odlog usposabljanja ter, ali je organ prve stopnje v postopku izdaje izpodbijanega sklepa pravilno postopal skladno z določili ZUP.

13.Izpodbijana odločitev temelji na 16. členu Uredbe, ki je v relevantnem obdobju določala, da se pogodbenemu pripadniku rezervne sestave na njegovo prošnjo lahko odloži usposabljanje, med drugim v primeru, če je bolan in če predloži potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela ali potrdilo osebnega zdravnika (1. točka prvega odstavka 16. člena Uredbe). Po tretjem odstavku se mora prošnja vložiti najpozneje v osmih dneh po prejemu poziva, oziroma takoj ko nastopi razlog za odložitev. Prošnja se vloži pri upravnem organu, pristojnem za obrambne zadeve. Pogodbeni pripadnik rezervne sestave mora odloženo usposabljanje praviloma opraviti v naslednjem terminu v skladu z letnim načrtom usposabljanja oziroma v terminu, ki ga določi enota.

14.Sodišče uvodoma ugotavlja, da je iz izpodbijanega sklepa, drugostopenjske odločbe in navedb strank razvidno, da je prvostopenjski organ po prejemu tožnikove vloge, v kateri je tožnik očitno pomotoma navedel, da je v bolniškem staležu od 5. 3. 2019 dalje, namesto pravilno od 5. 4. 2019 dalje, tožnika pozval k predložitvi zdravniškega potrdila, nato pa izpodbijani sklep izdal še preden je prejel odgovor tožnika. Pri tem organ prve stopnje dejstva, da je tožnika pozval k predložitvi zdravniškega potrdila, niti kakšen rok mu je morebiti določil, ni pojasnil v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Tožena stranka je sicer v obrazložitvi odločbe druge stopnje dopolnila obrazložitev z dejstvi, ki izhajajo iz zdravniškega potrdila, ki pa ga je organ prve stopnje prejel po izdaji izpodbijanega sklepa 17. 4. 2019, zato teh dejstev ne bi smel upoštevati, saj je za presojo zakonitosti izpodbijanega sklepa pomembno pravno in dejansko stanje v času njegove izdaje. Poleg navedenega pa niti iz obrazložitve izpodbijanega sklepa niti iz drugostopenjske odločbe ni razvidno, kakšen rok je bil določen tožniku za predložitev zdravniškega potrdila. Zaradi vsega navedenega izpodbijanega sklepa po sodni presoji ni mogoče preizkusiti. Vse navedeno pomeni, da je pristojni organ opravil določena dejanja v postopku, s katerimi je ugotavljal, ali tožnik izpolnjuje pogoje za odlog usposabljanja in za katero obdobje jih izpolnjuje ter s tem ugotavljal okoliščine, ki so bistvene za odločitev o prošnji. To pa pomeni, da bi moral ravnati po določbah ZUP o vodenju ugotovitvenega postopka ter tožnika pozivati na ustrezen način in z ustreznimi opozorili, kar pa iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, zaradi česar se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti. To pa pomeni, da so bila bistveno kršena pravila postopka.

15.Obrazložitev izpodbijanega akta mora namreč vsebovati vse elemente, ki jih določa 214. člen ZUP, saj se na ta način zagotavljajo ustavne pravice do učinkovitega pravnega sredstva in sodnega varstva iz 23. člena in 25. člena Ustave RS. Po določbi prvega odstavka 214. člena ZUP, ki se uporablja tudi v obravnavanem postopku, mora obrazložitev odločbe upravnega organa obsegati: razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo; in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Če obrazložitev odločbe ne sledi tej zakonski določbi, je ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Ker je bilo potrebno tožbi ugoditi že iz zgoraj navedenega razloga, se sodišče do ostalih tožbenih ugovorov ni opredeljevalo.

16.Na podlagi vsega navedenega sodišče zaključuje, da je izpodbijana odločitev obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

17.Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi.

18.Po povedanem sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba nezakonita, zato je tožbi na podlagi 64.a člena ZUS-1 ugodilo in ugotovilo nezakonitost upravnega akta.

19.Kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena brez naroka za glavno obravnavo, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22 % DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).

-------------------------------

1Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS I Up 289/2005 z dne 12. 1. 2006.

Zveza

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Uredba o pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske (2002) - člen 16, 16/3

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.