Jedro

Izvršilni postopek na dodatno sredstvo izvršbe ne predstavlja samostojnega postopka v smislu nevezanosti na odločitev o ugovoru, s katero sodišče odloči o obstoju terjatve, sprejeto v osnovnem postopku. Odločitev učinkuje nanj in sodišče, ki vodi izvršilni postopek na dodatno sredstvo izvršbe, jo mora upoštevati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v III., IV. in VI. točki izreka potrdi.

II. Stranke krijejo same svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom citiranim v uvodu ugovor dolžnikov zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom izvršbe In 101/2009 z dne 3. 5. 2021 in predlog za dovolitev izvršbe na drugem sredstvu izvršbe z dne 11. 5. 2021 zavrnilo (I. in II. točka izreka), izvršilni postopek In 101/2009 ustavilo (III. točka izreka) ter razveljavilo opravljena izvršilna dejanja in odredilo izbris zaznambe izvršbe na podlagi sklepov In 101/2009 pri nepremičninah citiranih v IV. točki izreka. Hkrati je odločilo o stroških strank. Zavrnilo je zahtevek dolžnikov in upnika za povračilo stroškov, in sicer zahtevek dolžnikov za povračilo stroškov ugovornega postopka (V. točka izreka) in upnikov zahtevek za povrnitev stroškov plačila sodne takse z dne 24. 5. 2021, pripravljalne vloge z dne 27. 5. 2022 in stroškov odgovora na ugovor z dne 27. 5. 2022 (VI. točka izreka).

2. Zoper odločitev iz III., IV. in VI. točke izreka sklepa sodišča prve stopnje upnik vlaga pravočasno pritožbo in predlaga razveljavitev izpodbijanega dela sklepa ter vrnitev zadeve v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo odločanje, vse s stroškovno posledico za dolžnike. Očita, da sodišče ni prepričljivo navedlo razlogov za sprejeto odločitev o ustavitvi postopka, temveč se je zgolj pavšalno sklicevalo na sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani In 392/1995 z dne 25. 2. 2022 in sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 432/2022 z dne 8. 6. 2022, ne da bi samo ugotovilo in preizkušalo odločilna dejstva, ki se nanašajo na poplačilo terjatve. Izpodbijani sklep odločilnih dejstev, ki se nanašajo na ustavitev predmetnega izvršilnega postopka, sploh ne vsebuje. S tem je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Upnik je mnenja, da ni pravne podlage za ustavitev postopka niti v 43. členu ZIZ, po katerem sodišče ustavi postopek v primeru umika predloga za izvršbo, niti v 76. členu ZIZ, po katerem poleg drugih zakonsko določenih primerov sodišče ustavi izvršbo po uradni dolžnosti, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega oziroma je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti. Prereka zaključek sodišča prve stopnje, da je upnikova terjatev do dolžnikov poplačana. Dejstvo namreč je, da sta sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani In 395/1995 z dne 25. 2. 2022 in Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 432/2022 z dne 8. 6. 2022, ki sta zaključka oprla na izvedensko mnenje, napačna in posegata v ustavne pravice upnika. Način izračuna obresti in sam izračun obresti ne more odražati dejanskega stanja. V nadaljevanju upnik graja v izvedenskem mnenju opravljen izračun obresti, ki temelji na sodbi Vrhovnega sodišča II Ips 116/93 z dne 22. 9. 1993 in ugotovitvi, da je upnik upravičen zgolj do zamudnih obresti, kot so se obrestovale devizne hranilne vloge na vpogled v kraju izpolnitve oziroma zgolj do 21.606,53 EUR. Izpostavi, da je tudi po mnenju pravnih strokovnjakov taka ureditev neprimerna in je v nasprotju z ureditvijo zamudnih obresti kot velja v pozitivnem pravu. Poudarja, da imajo zamudne obresti tudi kazensko funkcijo in niso zgolj nadomestilo za neupravičeno uporabo tujega kapitala. Očita, da sodna praksa postavlja v neenakopraven položaj upnika denarnih terjatev, valoriziranih z devizno klavzulo, v primerjavi z upniki nevaloriziranih terjatev, ki lahko uporabijo določbe o zakonski zamudni obrestni meri. Poudarja, da Okrajno sodišče v Ljubljani v sklepu In 392/1995 z dne 25. 2. 2022 ob vztrajanju pri togem stališču, da upniku ne more priznati nič drugega kot izhaja iz izvršilnega naslova, noče priznati upravičenja do pravičnih obresti. Sodišče bi moralo pri izračunu deleža poplačila terjatev kot pravno podlago za upoštevanje drugačne obrestne mere uporabiti ustavna načela in upniku priznati pravično obrestno mero. Ker tega ni storilo, sta sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani In 392/1995 z dne 25. 2. 2022 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 432/2022 z dne 8. 6. 2022 protiustavna in protizakonita, zaradi česar ju upnik izpodbija z ustavno pritožbo z dne 16. 8. 2022. Upnik nadalje očita, da je Okrajno sodišče v Ljubljani v sklepu In 392/1995 z dne 25. 2. 2022 pri ugotovitvi obrestne mere zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko glede obresti ni uporabilo določbe prvega odstavka 13. člena Zakona o uporabi eura (v nadaljevanju ZUE). Od 1. 1. 2007, ko glavnica ni več v tuji valuti, ni več podlage za uporabo četrtega odstavka 339. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) in bi se morala uporabiti zakonita obrestna mera iz drugega odstavka 378. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Sodišče prve stopnje je, ne da bi preverilo dejansko stanje in izračun poplačila terjatve ter brez da bi se izreklo o uporabljenem materialnem pravu, slepo sledilo odločitvi Okrajnega sodišča v Ljubljani ter posledično izdalo sklep, ki je v nasprotju z ustavnimi pravicami upnika.

Stroškovno odločitev iz VI. točke izreka sklepa sodišča prve stopnje upnik prereka z navedbami, da je navajal dejstva, za katera verjame, da so resnična in v izogib posledicam iz prvega odstavka 58. člena ZIZ, zato sta bili njegovi vlogi potrebni. Ker je sodišče ugovor in predlog dolžnikov zavrnilo, bi upniku moralo priznati stroške, ki jih je imel z odgovorom na neutemeljena pravna sredstva. Priglaša pritožbene stroške in prilaga ustavno pritožbo z dne 16. 8. 2022. 3. Dolžniki v odgovoru na pritožbo predlagajo njeno zavrnitev. Poudarjajo, da je terjatev v celoti poravnana in osnovni postopek izvršbe pravnomočno zaključen. Priglašajo stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

**K pritožbi zoper III. in IV. točko izreka:**

5. Z izpodbijanim delom sklepa (III. in IV. točka izreka), je sodišče prve stopnje izvršilni postopek In 101/2009 ustavilo in razveljavilo opravljena izvršilna dejanja ter odredilo izbris zaznambe izvršbe na podlagi sklepov In 101/2009 pri nepremičninah, citiranih v točki IV. izreka.

6. Relevantna dejstva za preizkus zakonitosti in pravilnosti izpodbijanega dela sklepa so naslednja: da je Okrajno sodišče v Ljubljani s sklepom In 392/1995 z dne 6. 6. 1996 dovolilo izvršbo zoper dolžnika A. A.,1 in sicer s prodajo nepremičnin v k.o. B. in jo zaradi smrti dolžnika nadaljevalo zoper dediče dolžnika; da je Okrajno sodišče na Ptuju kot krajevno pristojno2 s sklepoma In 101/2009 z dne 30. 3. 2009 in z dne 18. 11. 20103 nadaljevalo izvršbo z dodatnim sredstvom izvršbe, to je na nepremičnino parc. št. 1, vpisano pri vl. št. 2 k.o. C., v solasti dolžnice D. D. in s sklepom In 101/2009 z dne 3. 5. 2021 še na nepremičnine v k.o. C., E., F. v solasti dolžnice D. D.; da je Okrajno sodišče v Ljubljani s sklepom In 392/1995 z dne 25. 2. 2022 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 432/2022 z dne 8. 6. 2022 ugovorom po izteku roka z dne 28. 5. 2021, 13. 10. 2021 in 14. 10. 2021 ugodilo in izvršilni postopek ustavilo ter razveljavilo zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi pri v izreku sklepa In 392/1995 z dne 25. 2. 2022 citiranih nepremičninah. Odločitev je utemeljilo z ugotovitvijo, da so dolžniki z zatrjevanimi plačili v celoti poplačali svoj dolg.4

7. Na podlagi teh relevantnih dejstev, posebej ugotovitve v sklepu In 392/1995 z dne 25. 2. 2022, da je bila terjatev v celoti poplačana, tudi izvršilni stroški naloženi dolžnikom s sklepi Okrajnega sodišča na Ptuju In 101/2009, in odločitve, da so ugovori po izteku roka utemeljeni ter je (osnovni) postopek ustavljen, Okrajno sodišče na Ptuju ni imelo (več) nikakršne podlage za vodenje postopka In 101/2009. Slednji se je namreč vodil izključno s ciljem poplačila upnikove terjatve, za katero je bila dovoljena izvršba s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani In 392/1995 z dne 6. 6. 1996, in izvršilne stroške, naložene s sklepi Okrajnega sodišča na Ptuju In 101/2009. Čeprav sta postopka tekla ločeno zaradi pravil o krajevni pristojnosti glede predmeta in sredstva izvršbe na dveh različnih sodiščih, je bila izvršba dovoljena in se je opravljala za izterjavo iste terjatve na podlagi istega izvršilnega naslova.

8. Izvršilni postopek na dodatno sredstvo izvršbe ne predstavlja samostojnega postopka v smislu nevezanosti na odločitev o ugovoru, s katero sodišče odloči o obstoju terjatve, sprejeto v osnovnem postopku. Odločitev učinkuje nanj in sodišče, ki vodi izvršilni postopek na dodatno sredstvo izvršbe, jo mora upoštevati.5

9. V posledici uspeha dolžnikov s pravnim sredstvom (56. člen ZIZ) v osnovnem postopku, je sodišče prve stopnje v nasprotju s stališčem pritožbe tudi imelo pravno podlago za ustavitev postopka.6 Kot že obrazloženo, je postopek na dodatno sredstvo izvršbe sicer ločeno vodeni postopek, vendar del osnovnega postopka izvršbe, razen sredstva in predmeta izvršbe.

10. Pritrditi je pritožbi, da določba 76. člena ZIZ v prvem odstavku ureja primer ustavitve po uradni dolžnosti zaradi izgube lastnosti izvršilnega naslova. Vendar v drugem odstavku za vse druge primere ustavitev po ZIZ določa, da se hkrati z ustavitvijo odpravijo učinki izvršilnih dejanj, ki jih je še mogoče odpraviti. Sodišče prve stopnje je glede na odločitev o ustavitvi zaradi ugoditve ugovoru po izteku roka, pravilno na citirani pravni podlagi razveljavilo opravljena izvršilna dejanja in odredilo izbris zaznambe izvršbe, vknjižene na podlagi sklepov In 101/2009 (IV. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje).

11. Neutemeljen je pritožbeni očitek o odsotnosti razlogov o odločilnih dejstvih. V 11., 12. in 13. točki obrazložitve je sodišče prve stopnje navedlo odločilna dejstva, na podlagi katerih je sprejelo odločitev. Pojasnilo je, da je terjatev poplačana in osnovni izvršilni postopek pri Okrajnem sodišču v Ljubljani pravnomočno zaključen, zato ni razloga za vodenje postopka.

12. Zmotno je pritožbeno naziranje, da bi moralo sodišče samo ugotoviti in preizkušati odločilna dejstva, ki se nanašajo na poplačilo terjatve. Kot že zgoraj pojasnjeno, je postopek izvršbe na dodatno sredstvo izvršbe v celoti vezan na osnovni izvršilni postopek, razen glede dodatnega sredstva in predmeta izvršbe. Vprašanja, ki se nanašajo na samo terjatev, so zato v okviru izrednega pravnega sredstva (56. člen ZIZ) predmet odločanja v osnovnem postopku, sprejete odločitve pa učinkujejo (tudi) na ločeni postopek izvršbe na dodatno sredstvo izvršbe. Pritožbena izvajanja o napačnem načinu obračuna obresti in s tem napačni odločitvi o ugovorih po izteku roka, se tako izkažejo za nerelevantna. Tudi sodišče druge stopnje se do teh navedb zato ni opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Ker so v pritožbi uveljavljeni razlogi neutemeljeni, prav tako uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) ni pokazal kršitev, je sodišče druge stopnje pritožbo v tem delu zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v III. in IV. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

**K pritožbi zoper VI. točko izreka:**

14. Materialnopravno podlago za odločanje o izvršilnih stroških predstavlja 38. člen ZIZ. Ta v petem odstavku predpisuje, da mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti (le) stroške, potrebne za izvršbo.

15. Drugostopenjsko sodišče soglaša z oceno in razlogi sodišča prve stopnje, da stroški, katerih povračilo zahteva upnik, niso bili potrebni za izvršbo. Ugovorni razlogi ugovora zoper sklep o dovolitvi izvršbe na dodatno sredstvo izvršbe so namreč omejeni zgolj na dodatno izvršilno sredstvo ali predmet izvršbe,7 dolžniki pa v ugovoru teh ugovornih razlogov niso navedli, niti drugih pravno pomembnih dejstev, ki bi preprečevali izvršbo. Upnik tako s svojim odgovorom na ugovor ni z ničemer pripomogel k odločitvi sodišča. Četudi odgovora sploh ne bi vložil, bi bila sprejeta enaka odločitev. Njegovo pritožbeno naziranje, da bi ga zadele posledice iz prvega odstavka 58. člena ZIZ, so v konkretni situaciji neutemeljene.

16. Tudi stroški pripravljalne vloge, v kateri upnik obrazlaga svoj izračun terjatve, so bili za predmetni postopek nepotrebni. Kot je že pravilno obrazložilo prvostopenjsko sodišče, so bile te navedbe relevantne v osnovnem postopku, v katerem je Okrajno sodišče v Ljubljani kot pristojno za odločanje o ugovoru po izteku roka glede na izdan sklep o izvršbi, odločalo o poplačilu in tudi svojo odločitev obrazložilo glede stroškovnega dela.

17. Nepotrebnost stroškov za postopek izvršbe pa izkazuje tudi dejstvo, da so bile vloge (24. 5. 2021, 27. 5. 20218 in 27. 5. 20219) vložene po poravnavi celotne terjatve.10

18. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbo tudi v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo VI. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev je sprejelo potem, ko tudi uradni preizkus ni pokazal kršitev.

19. V posledici neuspeha s pritožbo upnik krije sam svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ). Dolžniki z navedbami, s katerimi pritrjujejo prvostopenjskim razlogom, k pritožbeni presoji niso pripomogli, zato krijejo sami svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Izvršba je bila dovoljena na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 137/95 z dne 7. 9. 1995 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1173/05 z dne 15. 11. 1995. Z njo je bilo dolžniku naloženo plačilo glavnice v tolarski protivrednosti zneska 420.000,00 DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, kot se v kraju izpolnitve obrestujejo devizne vloge v DEM na vpogled od 21. 5. 1994 dalje do plačila. 2 Po četrtem odstavku 35. člena ZIZ v primeru, če upnik med izvršilnim postopkom predlaga za izvršbo poleg ali namesto že dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbo na nepremičnine, postane za to izvršilno sredstvo izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu. Po prvem odstavku 166. člena ZIZ je za odločitev o predlogu za izvršbo na nepremičnino in za samo izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina, če ZIZ glede izvršbe na nepremičnine ne določa drugače. 3 Sklepa sta postala pravnomočna 17. 7. 2014. 4 Sodišče druge stopnje je pritrdilo stališču sodišča prve stopnje, da upniku od glavnice pripadajo zamudne obresti, kot se v kraju izpolnitve obrestujejo devizne vloge v DEM (oziroma od 1. 1. 1999 v EUR) na vpogled, in sicer od 21. 5. 1994 dalje do plačila. 5 Npr.: če pride do delnega plačila, sodišče vodi postopek le še v preostalem delu. 6 Če sodišče ugovoru po izteku roka ugodi, postopek ustavi. 7 Načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 19. 6. 1996. 8 Sodišče prve stopnje je navedlo napačno letnico vloge, in sicer 2022, namesto pravilno 2021. 9 Sodišče prve stopnje je navedlo napačno letnico vloge, in sicer 2022, namesto pravilno 2021. 10 Upnik v pripravljalni vlogi z dne 27. 5. 2021 navaja prejeta plačila v obdobju od 21. 4. 2021 do 11. 5. 2021, za katera je Okrajno sodišče v Ljubljani ugotovilo, da je bila z njimi poplačana celotna terjatev.