Jedro

Ker razveljavitveni sklep pritožbenega sodišča v tej zadevi ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan v smislu prvega odstavka 384. člena ZPP, revizija v tem delu ni dovoljena.

Glede spremenjenega dela pritožbene sodbe je revizijska vrednost spora le znesek glavnice 271.051 SIT, saj se temu znesku prištete izračunane obresti 1.805.017,96 SIT ne upoštevajo, ker se ne uveljavljajo kot glavna terjatev. Zato tudi v tem delu revizija ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže. Toženka sama krije svoje stroške revizijskega odgovora.

Obrazložitev

1. Ker je bila v prejšnji pravdi zaradi kršitve prepovedi iz 88. člena Zakona o denacionalizaciji ugotovljena ničnost kupne pogodbe za stanovanje, sta tožnika na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi zahtevala od toženke vračilo kupnine v plačanem znesku glavnice, plačilo izračunanih kapitaliziranih obresti in plačilo premoženjske škode. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da mora plačati tožnikoma 2.117.643,04 SIT (8.836,77 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 10. 2003, v presežku do zneska 2.829.662,32 SIT (11.807,97 EUR) pa je tožbeni zahtevek zavrnilo in še odločilo o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je toženkini pritožbi ugodilo tako, da je prvostopenjsko sodbo delno spremenilo in zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 2.076.069 SIT (8.663,28 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 10. 2003, razveljavilo pa glede zneska 41.574 SIT (173,49 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 10. 2003 in glede pravdnih stroškov ter v tem obsegu zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

3. Tožnika v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi izpodbijata odločitev o znesku 2.117.643,04 SIT (8.836,77 EUR), uveljavljata revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlagata tako spremembo izpodbijane sodbe, da se toženkina pritožba zavrne in potrdi prvostopenjska sodba.

4. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena toženki, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Pritožbeno sodišče je res odločilo o znesku 2.117.634,04 SIT, vendar tako, da je prvostopenjsko sodbo v tem obsegu delno spremenilo, delno pa razveljavilo. O razveljavljenem delu glede zneska 41.574 SIT (173,49 EUR) še ni pravnomočno odločeno, saj je v tem obsegu zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zato se tudi pritožbena odločba v tem delu ne imenuje sodba, pač pa sklep. Ker razveljavitveni sklep pritožbenega sodišča v tej zadevi ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan v smislu prvega odstavka 384. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), revizija v tem delu ni dovoljena.

7. Pritožbeno sodišče je s sodbo pravnomočno odločilo o znesku 2.076.069 SIT (8.663,28 EUR), saj je v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo. Navedeni znesek je sestavljen iz zneska 271.051 SIT (1.131,07 EUR), kar predstavlja plačano kupnino, in iz zneska 1.805.017,56 SIT (7.532,20 EUR), kar predstavlja izračunane zakonske zamudne obresti od plačane kupnine za čas od 8. 11. 1994 do 1. 10. 2003. 8. Revizija je po drugem odstavku 367. člena ZPP v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne drugostopenjske sodbe presega 1.000.000 SIT (4.172,93 EUR). Pri presoji o pravici do revizije se po prvem in drugem odstavku 39. člena ZPP upošteva le vrednost glavnega zahtevka, obresti in druge stranske terjatve pa se ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek. V tej zadevi se zakonske zamudne obresti zahtevajo poleg glavnice in se zato štejejo za stransko terjatev. Ne glede na izračunani znesek je zato njihova vrednost procesno gledano nič. Le če so samo obresti razlog za začetek pravde, se štejejo za glavni zahtevek (primerjaj razloge v II Ips 403/2003, II Ips 514/2004 in mnoge druge). Revizijska vrednost spora je zato v tej zadevi le znesek glavnice 271.051 SIT (1.131,07 EUR), ki pa ne presega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP. Revizija torej tudi v tem delu ni dovoljena.

9. Revizijsko sodišče je po obrazloženem na podlagi 377. člena ZPP revizijo obeh tožnikov zavrglo, kar zajema tudi priglašene revizijske stroške, glede na procesno naravo odločitve in vsebinski odgovor na revizijo pa je na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP odločilo, da toženka sama krije stroške svojega revizijskega odgovora.