Jedro

V obrazložitvi napadene sodbe sodišče prve stopnje na več mestih med dokazi, na podlagi katerih je ugotavljalo dejansko stanje navaja tudi kazensko ovadbo podano s strani D.R., ki pa ji dokazne vrednosti ne daje ugotavljanje verodostojnosti njene vsebine, ki jo je sodišče prve stopnje preverjalo z zaslišanjem policistov oziroma kriminalistov.

Izrek

Pritožbi zagovornika obdolženega A.H. se ugodi in sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Z napadeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega A.H. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja neupravičen promet s prepovedanim drogami po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in mu izreklo kazen eno leto in dva meseca zapora, v katero mu je po prvem odstavku 56. člena KZ-1 vštelo čas odvzema prostosti od 22. 11. 2017 od 19.00 ure do 23. 11. 2017 do 16.45 ure. Po prvem odstavku 75. člena KZ-1 je sodišče prve stopnje obdolženemu odvzelo denar v znesku 475,00 EUR, ki je bil pridobljen s kaznivim dejanjem, po petem odstavku 186. člena KZ-1 pa mu je odvzelo prepovedane droge. Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je obdolženca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

2. Zoper takšno sodbo se je pritožil zagovornik obdolženca zaradi kršitev kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zoper izrečeno zaporno kazen. Pritožbenemu sodišču predlaga izrek oprostilne sodbe oziroma razveljavitev napadene sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Zagovornik obdolženega v pritožbi navaja, da kazenska ovadba ni dokaz v kazenskem postopku in da je potrebno podatke in navedbe iz kazenske ovadbe posebej dokazovati. Dokaz je vir za ugotavljanje pravno pomembnih dejstev (zagovor obdolženca, izpovedbe prič, izvedencev, listine in drugi dokazi), med tem ko ovadba nima te lastnosti. S kazensko ovadbo se namreč dokazuje dejstvo, da je bilo kaznivo dejanje ovadeno oziroma, da je bila kazenska ovadba vložena. Zagovornik ne konkretizira katero kršitev uveljavlja, pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da je potrebno pritožbene navedbe zagovornika presojati z vidika kršitve pravice obrambe iz drugega odstavka 371. člena ZKP, kar vsebinsko utemeljuje tudi pritožba.

5. Pritožbeno sodišče pritrjuje navedbam zagovornika, saj ugotavlja, da kazenska ovadba vsebuje izjavo ovaditelja, napadena sodba pa se dejansko opira na dejstva in okoliščine, o katerih ni izpovedal v kazenskem postopku in v zvezi s katerimi tudi niso bili izvedeni drugi dokazi. V obravnavani zadevi je obdolženec zanikal storitev kaznivega dejanja, ovaditelj in sicer priča v kazenskem postopku D.R., niti v preiskavi niti na glavni obravnavi ni izpovedal o dejstvih, ki jih vsebuje kazenska ovadba. Sodišče prve stopnje je kazensko ovadbo in verodostojnost njene vsebine preverjalo z izpovedbami kriminalistov, vendar takšno preverjanje kazenski ovadbi ne daje dokazne vrednosti, kljub temu, da jo je ovaditelj podpisal in bil pri tem opozorjen na posledice krive ovadbe. Kazenska ovadba je dokaz v kazenskem postopku lahko samo v primeru, če gre za kaznivo dejanje krive ovadbe. S tem, ko je sodišče prve stopnje kot temelj za ugotovitev, da je bilo podano kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena KZ-1, in da je obdolženec zanj kazensko odgovoren, uporabilo kazensko ovadbo, je kršilo njegove pravice obrambe, ki so vplivale na zakonitost izpodbijanega dela napadene sodbe, s čimer je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP.

6. V obrazložitvi napadene sodbe sodišče prve stopnje na več mestih med dokazi, na podlagi katerih je ugotavljalo dejansko stanje navaja tudi kazensko ovadbo podano s strani D.R., ki pa ji dokazne vrednosti ne daje ugotavljanje verodostojnosti njene vsebine, ki jo je sodišče prve stopnje preverjalo z zaslišanjem policistov oziroma kriminalistov. Pri tem pa iz izpovedbe D.R., ki jo je podal v preiskavi in na glavni obravnavi ni mogoče izpeljati zaključka, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje pod točko 1. Vsebina kazenske ovadbe namreč ne more nadomestiti izpovedbe prič v kazenskem postopku in na tak način predstavljati dokaza, na katerega bi sodišče lahko oprlo svojo odločitev. Kazenska ovadba je procesno veljaven dokaz le kolikor se nanaša na dokazovanje časa njene vložitve in tega, kdo jo je vložil, v polnem obsegu pa le, če gre za kaznivo dejanje krive ovadbe. Tako kazenska ovadba ni dokazno sredstvo, ker z njo ni mogoče dokazovati dejstev, ki so v njej navedena in ne more biti surogat, s katerim bi bilo mogoče nadomestiti vsebino ovaditeljeve izpovedbe v kazenskem postopku. Da je sodišče prve stopnje napadeno sodbo oprlo tudi na vsebino kazenske ovadbe nenazadnje potrjuje tudi okoliščina o vrednosti domnevno prodane droge, ki izhaja izključno iz kazenske ovadbe. Zato je sodišče prve stopnje s tem, ko je napadeno sodbo oprlo na prijaviteljeve navedbe v kazenski ovadbi, ki pa jih ta zaslišan v kazenskem postopku ni potrdil, prekršilo obdolženčevo pravico do obrambe, kar je vplivalo na zakonitost sodbe.

7. Glede na navedeno je bilo potrebno napadeno sodbo razveljaviti in sicer v celoti, saj se obdolžencu očita storitev enega kaznivega dejanja iz člena 186/I KZ-1. V ponovljenem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje ugotovljeno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz člena 186/I KZ-1 odpraviti, skrbno pretehtati ostale pritožbene navedbe, ki gredo v smeri zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s katerimi se pritožbeno sodišče zaradi ugotovljene kršitve ni moglo ukvarjati, in o zadevi ponovno odločiti.