Jedro

Ob strokovnih ugotovitvah izvedencev psihiatrov obstoja duševne motnje pri zadržani, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, pritožbi ne moreta omajati niti z zanikanjem duševne motnje v pritožbi zadržane same, ki je po ugotovitvah izvedenca do svojega zdravstvenega stanja (še vedno) povsem nekritična, niti s pritožbenimi navedbami, da ta ni podana, ker diagnostika še ni zaključena in ni potrjena s strani lečečega psihiatra.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se E. B., roj. ..., stan. A. ..., čas zadržanja na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice V. podaljša za dobo do treh mesecev, šteto od 21. julija 2021 dalje.

2. Zoper sklep se zadržana oseba z lastno pritožbo in s pritožbo po odvetnici pravočasno pritožuje. V lastni pritožbi navaja, da izpodbija sklep v celoti in prereka razloge v obrazložitvi, ker predstavljajo omejevanje pravice do svobode. Navaja, da je sposobna lastne presoje, ravnanja kot matere, da je navedla, da se je njen sin z družino znašel v stiski, da je maja 2016 hotel priti na njen dom, pa ga ni bilo, da so bili stiki pretrgani in da ga je našla na posnetkih Š., v javnih medijih, kar je dokaz, da je bilo njeno postopanje kot matere zgolj za razrešitev družinske tragedije. Navaja, da je relevantne podatke naslavljala na MNZ Ljubljana, kjer pa je kot matere niso upoštevali. Prereka ocene njenega duševnega zdravja kot paronoidno shizofrenijo. Izpostavlja, da je po Zakonu o duševnem zdravju (ZDZdr) dopuščena možnost, da psihiatrična bolnišnica zadržano osebo predčasno odpusti, ali pa jo premesti na drug oddelek pred potekom roka po sklepu sodišča in navaja, da je njeno zdravstveno stanje stabilno, da nima blodenj, prisluhov ali karkoli, kar bi bilo predmet 3-mesečnega zadržanja. Pritožba po odvetnici uvodoma kot pritožbene razloge navaja vse pritožbene razloge, zlasti zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da pri zadržani osebi ni podana duševna motnja, saj slednja ni razvidna iz zdravstvene dokumentacije, poleg tega slednja še ni bila potrjena s strani lečečega psihiatra, ko diagnosticiranje in psihološki testi pri zadržani osebi še niso bili izvedeni. Zadržana se je že pretekle tri mesece zdravila v PBV pod posebnim nadzorom, pri čemer je bil izvedenec ob prvem odločanju o pridržanju mnenja, da jo bo z zdravljenjem v prvih treh mesecih mogoče učinkovito zdraviti. Vendar pa lečeči zdravniki pri zadržani v prvih treh mesecih niso mogli diagnosticirati domnevne duševne motnje zadržane, in sicer iz razloga, ker po mnenju zadržane pri njej ne obstaja. Navaja, da je duševna motnja po ZDZdr opredeljena kot začasna ali trajna motnja v delovanju možganov, ki se kaže kot sprememba v mišljenju, čustvovanju, zaznavanju, vedenju ter dojemanju sebe in okolja, pri zadržani osebi pa po navedbi pritožbe ni podana kakršnakoli oblika motnje in je zato izrečen ukrep prekomeren, doba zadržanja za nadaljnje tri mesece pa je po preteku prvih treh mesecev absolutno predolga in prekomerna, saj v prvih treh mesecih zdravljenje ni bilo uspešno, ker duševna motnja pri zadržani ne obstaja in zato z zdravili neobstoječe motnje ni moč zdraviti. Poudarja, da je že v dosedanji sodni praksi na podlagi ZNP bilo zavzeto stališče, da pride pridržanje v poštev samo v primeru, če milejši ukrepi ne zadostujejo, enako je tudi temeljno izhodišče v ZDZdr in da je že na podlagi ureditve v ZNP bilo zavzeto stališče, da je pridržanje dopustno le, če konkretne okoliščine utemeljujejo sklep, da je zaradi duševne bolezni oziroma duševnega stanja prizadeta voljna sfera osebe in je to vzrok za ogrožanje svojega življenja oziroma življenja drugih ali povzročanje hude škode sebi ali drugim. Glede na to, da je zadržana oseba izrazila željo in pripravljenost, da bi se na prostosti zdravila z jemanjem medikamentozne terapije, v kolikor ji bi bila ta predpisana, je v tem primeru ugotoviti, da je zadržanje zadržane osebe prekomeren ukrep in bi bilo potrebno odločiti o milejšem ukrepu in sicer z zdravljenjem na prostosti v nadzorovani obravnavi. Zadržana oseba še pojasnjuje, da na prostosti pri zadržani osebi prav tako ni bil podan pogoj ogrožanja svojega življenja, zdravja in tudi ne povzročanja hude premoženjske škode. Z ničemer si ni povzročala premoženjske škode, saj slednje ni z ničemer izkazano, zadržana oseba pa je pojasnila, da ima poskrbljeno za premoženjske in bivalne razmere. Prav tako tudi ni z ničemer ogrožala svojega zdravja, saj je somatsko in psihično zdrava in ni podanega niti elementa ogrožanja ne njenega zdravja ne življenja. Glede na navedeno pritožba meni, da niso izpolnjeni pogoji za zadržanje zadržane osebe na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice za dobo do treh mesecev in predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in odloči, da se postopek zdravljenja v psihiatrični bolnišnici brez privolitve ustavi, podredno pa, da zadevo posreduje prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. Pritožbeno ni sporno, da je bila E. B. na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča prve stopnje Pr 63/2021 z dne 22. 4. 2021 zadržana na zdravljenju brez privolitve v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnice V. (v nadaljevanju: PB) za dobo do treh mesecev, šteto od 21. 4. 2021 dalje.1 Prav tako ni sporno, da je bilo po PB. na podlagi določbe prvega odstavka 70. člena Zakona o duševnem stanju (ZDZdr) predlagano podaljšanje zdravljenja zadržane na oddelku pod posebnim nadzorom.2

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu PB in je zadržanje E. B. (v nadaljevanju: zadržane) na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice podaljšalo za dobo do treh mesecev, šteto od 21. 7. 2021 dalje.

6. Pri tem je izhajalo iz pravilne pravne podlage, ki jo glede na določbo drugega odstavka 70. člena ZDZdr predstavljajo določbe tega zakona o sprejemu na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča.3 Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje upoštevalo, da zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve pomeni poseg v človekove pravice, zlasti pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave RS-URS), pa tudi pravico do varstva duševne integritete (člen 35 URS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tudi pravico zavrnitve zdravljenja (51. člen URS). Takšen poseg pa je v določenih primerih nujen, bodisi zaradi varovanja drugih oseb (zaradi njihovega ogrožanja življenja ali povzročanja hude škode) bodisi zaradi varstva osebe same, ki (nujno) potrebuje zdravljenje. Zato je zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve dopustno le pod zakonsko določenimi pogoj iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr, ki so: - če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in - če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).

Sodišče prve stopnje je tako skladno z navedenim na podlagi 70. člena ZDZdr pravilno presojalo, ali je za odvrnitev ogrožanja zaradi vzrokov iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr nujno potrebno nadaljnje zdravljenje zadržane v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice.

7. Na podlagi pregledane razpoložljive zdravstvene dokumentacije, zapisnika naroka z dne 22. 4. 2021 z izvidom in mnenjem sodne izvedenke, predloga za podaljšanje zadržanja PB, anamneze PB za čas od 21. 4. 2021 do 13. 7. 2021, ugovora zadržane osebe z dne 12. 7. 2021, uradnega zaznamka na listovni št. 26, časovnega poteka poskusov obravnav zadržane osebe na listovni št. 25 v spisu, na podlagi v dokaznem postopku zaslišane zadržane osebe, zdravnika psihiatra T. V. ter izvida in mnenja v postopku določenega izvedenca psihiatra M. D., dr. med., ki ga je ta podal na naroku 14. 7. 2021, utemeljeno in dokazno podprto ugodilo predlogu za podaljšanje zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa.

8. Neutemeljene so pritožbene navedbe v pritožbah, da pri zadržani duševna motnja ni podana. Sodišče prve stopnje je za zaključek, da je pri zadržani ugotovljena duševna motnja in sicer dolgotrajna nezdravljena huda duševna motnja iz kroga psihoz shizofrenega kroga, najverjetneje paranoidna shizofrenija, ta duševna motnja pa pri zadržani osebi vpliva na razumevanje pomena njenih ravnanj in sposobnost nadzora nad njenim ravnanjem, zato ne razume posledic svojega ravnanja niti ga ne more obvladovati in ne more realno odločati o svojem zdravljenju, imelo oporo tako v mnenju izvedenke psihiatrinje na naroku z dne 22. 4. 2021, ki ga je v dokazne namene vpogledalo4, predvsem pa nadalje tudi v strokovnem izvedenskem izvidu in mnenju izvedenca psihiatra M. D., podanem na naroku dne 14. 7. 20215, ki je ugotovil, da gre pri zadržani za dolga leta potekajočo paranoidno shizofrenijo, kot tudi, da je zadržana oseba do svojega trenutnega zdravstvenega stanja povsem nekritična,6 čemur je sodišče prve stopnje tudi utemeljeno sledilo7. Ob strokovnih ugotovitvah izvedencev psihiatrov obstoja duševne motnje pri zadržani, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, pritožbi ne moreta omajati niti z zanikanjem duševne motnje v pritožbi zadržane same, ki je po ugotovitvah izvedenca do svojega zdravstvenega stanja (še vedno) povsem nekritična, niti s pritožbenimi navedbami, da ta ni podana, ker diagnostika še ni zaključena in ni potrjena s strani lečečega psihiatra. Okoliščina, da diagnostika še poteka, je bila upoštevana,8 vendar to ne pomeni, da duševna motnja pri zadržani zato ni podana, kot zmotno meni pritožba.

9. Sodišče prve stopnje je na podlagi strokovnega izvida in mnenja izvedenca utemeljeno in pravilno zaključilo, da je zaradi nekritičnosti in neuvida zadržane do svojega zdravstvenega stanja, socialne situacije in potrebe po zdravljenju, hujše ogrožanje zdravja mogoče odvrniti le z nadaljnjim zdravljenjem oziroma podaljšanjem zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice.9 Tudi glede časa podaljšanja zadržanja je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo strokovni oceni izvedenca.10 Pri tem pa je sodišče prve stopnje tudi opozorilo na možnost iz 71. člena ZDZdr, ki jo izpostavlja tudi zadržana sama v pritožbi, da se zadržano osebo odpusti ali premesti na drug oddelek še pred potekom roka po sklepu sodišča, če se njeno stanje že prej toliko izboljša, da ni več pogojev za zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom. Ob navedenem pritožbi zato tudi tega zaključka sodišča prve stopnje ne moreta izpodbiti z navedbami, da je izrečeni ukrep prekomeren in glede na že pretekle tri mesece tudi predolg in navedbami, da bi bilo potrebno glede na izraženo željo in pripravljenost zadržane, da bi se zdravila na prostosti z jemanjem medikamentozne terapije, v kolikor bi ji bila ta predpisana, odločiti o milejšem ukrepu, z zdravljenjem na prostosti v nadzorovani obravnavi.

10. Neutemeljene pa so tudi posplošene pritožbene navedbe, da na prostosti pri zadržani prav tako ni bil podan pogoj ogrožanja svojega življenja, zdravja in tudi ne povzročanja hude premoženjske škode. Izpolnjenost vseh potrebnih zakonskih pogojev za zadržanje zadržane osebe na zdravljenju brez privolitve na varovanem oddelku psihiatrične bolnišnice ob sprejemu, v kolikor na to meri pritožba, je bila že pravnomočno presojena s sklepom sodišča prve stopnje z dne 22. 4. 2021 v zvezi s sklepom Višjega sodišča Cp 193/2021 z dne 3. 5. 2021.11

11. Ob obrazloženem se tako obe pritožbi pokažeta za neutemeljeni. Ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo. Pritožbi postopkovnih kršitev ne očitata, sodišče druge stopnje pa pri pritožbenem preizkusu tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti. Zato je pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, oboje v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

1 Primerjaj sklep sodišča prve stopnje Pr 63/2021 z dne 22. 4. 2021 in sklep VSC II Cp 193/2021 z dne 3. 5. 2021 v spisu. 2 Primerjaj predlog za podaljšanje z dne 7. 7. 2021 na l. št. 57 in 58 v spisu. 3 Primerjaj 14. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje. 4 Temu mnenju je sledilo tudi v pravnomočnem sklepu z dne 22. 4. 2021. 5 Primerjaj izvid in mnenje izvedenca M. D. - zapisnik o naroku 14. 7. 2021, stran 4 in 5. 6 Primerjaj točki 11 in 12 izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje. 7 Primerjaj 15. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa. 8 Primerjaj 11. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa. 9 Primerjaj 15. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa. 10 Primerjaj izvid in mnenje izvedenca M. D., zapisnik o naroku z dne 14. 7. 2021, stran 4 in 5. 11 Primerjaj sklep sodišča prve stopnje z dne 22. 4. 2021 in sklep VSC II Cp 193/2021 z dne 3. 5. 2021 v spisu.