Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.V tej zadevi je sporno, ali je tožnica kot lizingodajalec po razvezi lizing pogodbe z glavnim dolžnikom upravičena do celotnega ali le delnega zneska DDV-ja, ki ga zahteva od solidarnega poroka.

2.Sodišče prve stopnje je (med drugim) tožencu naložilo, da mora tožnici plačati znesek 14.864,83EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 12. 2018 dalje. Sicer je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je še o stroških postopka.

3.Sodišče druge stopnje je toženčevi pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da je znesek 14.864,83EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 12. 2018 nadomestilo z zneskom 3.307,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 12. 2018. Posledično je spremenilo tudi odločitev o stroških postopka. V ostalem je toženčevo pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.

4.Tožnica predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali je sodišče druge stopnje dolžno pri odločanju upoštevati neprerekane trditve pravdnih strank glede višine tožbenega zahtevka kot del trditvene podlage in na njihovi podlagi prisoditi znesek, ki ga je mogoče ugotoviti iz spisa, tudi v primeru, če je tožnica zahtevala višji znesek, kot se ji ga lahko prisodi; (2) ali je sodišče druge stopnje v okviru materialno procesnega vodstva dolžno opozoriti tožnico, naj svoj tožbeni zahtevek ustrezno specificira oziroma prilagodi, kadar samo zavzame diametralno nasprotno pravno stališče od sodišča prve stopnje glede obsega upravičenosti do uveljavljanega zahtevka (npr. pravica le do dela in ne do celote zneska); (3) ali sodišče s tem, ko, ob obstoju neprerekanih trditev glede višine manjšega zneska, do katerega bi tožnica lahko bila upravičena, v celoti zavrne tožbeni zahtevek, krši pravico do učinkovitega sodnega varstva iz 22. člena Ustave; in (4) ali stori sodišče bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabi materialno pravo, če pri odmeri terjatve uporabi obračunsko formulo, ki je v nasprotju z materialnopravnimi izhodišči, ki jih je samo sprejelo (npr. neto dolg — neto kupnina), ter namesto tega uporabi kombinirano formulo (npr. neto dolg — bruto kupnina), ki ni skladna niti s pravnimi stališči strank niti z lastnimi razlogi sodišča in je v škodo upniku.

5.Predlog ni utemeljen.

6.Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je Vrhovno sodišče tožničin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.