Jedro

Ker je izvedbo dokaza z izvedencem predlagala predlagateljica, je sodišče prve stopnje po odmeri nagrade in stroškov za pisno izvedensko mnenje sodne izvedenke, ki presegajo že s strani predlagateljice plačan predujem, doplačilo predujma utemeljeno naložilo v plačilo predlagateljici (prvi odstavek 153. člena ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom izvedenki za področje klinične psihologije, ki ni zavezanka za DDV (II. točka izreka), za pisno izvedensko mnenje odmerilo nagrado in stroške v znesku 3.870,42 EUR (I. točka izreka). Odločilo je, da mora predlagateljica v roku 15 dni od vročitve sklepa doplačati predujem za izvedbo dokaza z izvedencem v višini 3.270,42 EUR na TRR sodišča prve stopnje, sicer bo sodišče prve stopnje predujem prisilno izterjalo (III. točka izreka). V točki IV izreka je odločilo, da plačilo izvrši finančno-računovodska služba iz plačanega predujma predlagateljice na računu za predujme, na TRR sodne izvedenke v 45 dneh po pravnomočnosti sklepa.

2.Predlagateljica vlaga zoper sklep pritožbo po pooblaščenki, iz pritožbenih razlogov zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava (po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP).1 Sklep izpodbija v delu glede naložitve doplačila predujma predlagateljici (III. točka izreka). Pritožbenemu sodišču predlaga ugoditev pritožbi in spremembo III. točke izreka tako, da se polovico odmerjene nagrade in stroškov za izvedensko mnenje v višini 1.635,21 EUR naloži v plačilo nasprotnemu udeležencu.

Navaja, da je sodišče prve stopnje (kot izhaja iz zapisnika o prvem naroku) samo presodilo, da je treba izvesti dokaz z izvedencem, s katerim sta se strinjala oba udeleženca, nato pa je predlagano izvedbo dokaza pripisalo predlagateljici. V okoliščinah, ko postopek terja ugotovitev, kaj je v največjo otrokovo korist in ko sodišče potrebuje mnenje ustreznega strokovnjaka, je strošek dokaza skupni strošek obeh udeležencev in sta ga oba dolžna kriti po enakih deležih. Predlagateljica je že v celoti poravnala predujem v znesku 600,00 EUR, zato ni pravilna odločitev, da mora kriti tudi preostanek predujma v znesku 3.270,42 EUR. Predlagateljica in nasprotni udeleženec morata kriti preostale stroške izvedenke (po odštetju plačila predujma v znesku 600,00 EUR, ki ga je v celoti poravnala predlagateljica) po enakih deležih.

3.Pritožba je bila na podlagi prvega odstavka 344. člena v zvezi s 366. členom ZPP vročena nasprotnemu udeležencu, ki je nanjo pravočasno odgovoril. Predlaga zavrnitev pritožbe in povrnitev stroškov odgovora na pritožbo, ki pa jih konkretizirano ne uveljavlja. Nasprotuje pritožbenim navedbam ter pritrjuje stališču in razlogom sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Dodaja, da so predlagateljičine pritožbene navedbe protispisne, saj on, čeprav se je strinjal z angažiranjem izvedenca klinične psihologije, tega dokaza ni predlagal, ampak ga je predlagala predlagateljica, kot je razvidno iz zapisnika prvega naroka z dne 22. 11. 2022. Zato mora predlagateljica plačati celotni predujem. Nasprotuje pritožbenim navedbam, da je strošek izvedenca skupni strošek.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je predlagateljica že založila predujem, vendar v prenizkem znesku, glede na kasneje odmerjeno nagrado in priznane stroške izvedenke. Zato je sodišče prve stopnje predlagateljico pozvalo k doplačilu predujma v skladu s prvim odstavkom 153. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, po katerem mora stranka, kadar predlaga izvedbo dokaza, po nalogu sodišča založiti znesek, potreben za stroške, ki bodo nastali z izvedbo dokaza.

6.Ni utemeljen predlagateljičin pritožbeni očitek o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja, ker naj bi sodišče prve stopnje samo presodilo, da je potrebna izvedba dokaza z izvedencem, nato pa je izvedbo dokaza pripisalo predlagateljici (z izvedbo dokaza sta se sicer strinjala tako predlagateljica kot nasprotni udeleženec). Iz zapisnika o prvem naroku z dne 22. 11. 2022 je namreč razvidno, da je dokaz z izvedencem klinične psihologije predlagala predlagateljica (glej list. št. 85 spisa),2 ter da je sodišče sprejelo sklep, da se na predlog predlagateljice dopusti izvedba dokaza z imenovanjem izvedenca klinične psihologije, ki ga bo sodišče imenovalo s sklepom, nakar je predlagateljico zavezalo k plačilu predujma v višini 600,00 EUR (list. št. 88 spisa). Predlagateljica na zapisnik ni imela pripomb, iz spisa pa je razvidno tudi, da je predujem v višini 600,00 EUR pravočasno plačala (list. št. 107, 108 spisa). Izvedbe dokaza z izvedencem torej ni odredilo sodišče po uradni dolžnosti (v skladu s 7. členom ZNP-1 in četrtim odstavkom 153. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) in tudi ne na predlog obeh udeležencev (drugi odstavek 153. člena ZNP-1), ampak ga je izvedlo na predlog predlagateljice. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje po odmeri nagrade in stroškov za pisno izvedensko mnenje sodne izvedenke, ki presegajo s strani predlagateljice že plačan predujem, doplačilo predujma utemeljeno naložilo v plačilo predlagateljici, ki je predlagala izvedbo tega dokaza (prvi odstavek 153. člena ZPP). Pritožbeno sodišče pripominja, da bo ob zaključku postopka sodišče odločilo o povrnitvi predhodno založenih stroškov po prostem preudarku (101. člen ZNP-1).

7.Glede na navedeno je predlagateljičina pritožba neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na obstoj katerih pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP. Pritožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

8.O pritožbenih stroških pritožbeno sodišče ni odločilo, ker jih predlagateljica ni priglasila, nasprotni udeleženec pa jih ni konkretno uveljavljal (prvi odstavek 163. člena ZPP).

-------------------------------

1V obravnavani zadevi (odmera in plačilo stroškov izvedenki v nepravdnem postopku) se v skladu z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) določbe Zakona o pravdnem postopku uporabljajo smiselno, če zakon ne določa drugače.

2Nasprotni udeleženec sicer ni bil proti angažiranju izvedenca klinične psihologije, vendar to še ne pomeni, da je predlagal ta dokaz.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 153, 153/1, 153/2, 365-2 Zakon o nepravdnem postopku (1986) - ZNP - člen 42

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.