Jedro

Če sklep o izvršbi dolžniku ni bil osebno vročen, sodišče, ki je izdalo potrdilo o pravnomočnosti iz 2. odstavka 42. člena ZIZ, le to razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom dne 23.12.2004 razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti sklepa o izvršbi 008 I 2002/07201 z dne

3.6.2002, s sklepom z dne 15.2.2005 pa razveljavilo citirani sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v 2. točki izreka in odločilo, da bo o upnikovem zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku.

Proti obema sklepoma se pritožuje dolžnica. V pritožbi proti sklepu z dne 23.12.2004 navaja, da dolžnica upnika ni nikoli obvestila o spremembi svojega bivališča. Po pravnomočnosti sklepa o izvršbi (4.12.2003) je dolžnikov dolžnik v celoti poravnal vtoževani znesek.

Zato je upnik 28.1.2005 umaknil predlog za izvršbo in sodišče bi moralo po 43. členu ZIZ še pred izdajo sklepa postopek ustaviti.

Sicer pa bi po določbi 36. člena ZIZ sodišče moralo dovoliti vrnitev v prejšnje stanje, ker je dolžnica upravičeno zamudila rok za ugovor.

V pritožbi proti sklepu z dne 15.2.2005 (vloženi 8.3.2005) pa navaja, da je izdaja sklepa preuranjena, saj bi pred izdajo tega sklepa sodišče moralo počakati na pravnomočnost sklepa z dne 23.12.2004. Pritožbi nista utemeljeni.

Iz podatkov v spisu izhaja, da je sklep o izvršbi z dne 33.6.2002 opremljen s potrdilom o pravnomočnosti - 4.12.2003. Glede na vsebino dolžničinega ugovora z dne 17.12.2004 je prvo sodišče njen ugovor obravnavalo tudi kot predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti, ki ga glede na določbo 3. odstavka 42. člena ZIZ lahko razveljavi sodišče tudi po uradni dolžnosti. Pritožnica ne oporeka pravilnosti ugotovitve prvega sodišča o tem, da sklep o izvršbi dolžnici ni bil pravilno osebno vročen, meni le, da bi moralo sodišče dolžničin predlog obravnavati kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje v smislu 36. člena ZIZ. Takšnega predloga pa dolžnica ni podala, prav tako pa iz vsebine njene vloge ne izhaja, da naj bi ob pravilni vročitvi sklepa o izvršbi iz upravičenega razloga zamudila rok za vložitev ugovora (prim. 116. člen ZPP in nadaljnji).

Na drugačno odločitev tudi ne more vplivati zatrjevano dejstvo, da dolžnica upnika s spremembo bivališča ni seznanila.

Res iz podatkov v spisu izhaja, da je upnik s pisno vlogo dne

28.1.2005, torej po izdaji sklepa z dne 23.12.2004, obvestil sodišče, da je dolžnica svoj dolg poravnala. Enako je z dopisom z dne

27.1.2005 obvestil sodišče tudi dolžničin dolžnik. Zmotno pa upnik v pritožbi navaja, da je predlog za izvršbo umaknil, saj v njegovem dopisu z dne 28.1.2005 za to pritožbeno trditev ni opore. Sodišče je le obvestil o poplačilu terjatve in v dani procesni situaciji za izdajo posebnega sklepa o tem tudi glede na določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju ni bilo opore.

S sklepom dne 15.2.2005 je sodišče odločilo tudi o dolžničinem ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Z odločitvijo pritožbenega sodišča je sklep o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi postal pravnomočen, v določbah 9. člena ZIZ pa tudi ni bilo ovire za to, da sodišče še pred pravnomočnostjo sklepa o razveljavitvi potrdila pravnomočnosti ne bi odločilo tudi o dolžničinem ugovoru. Pravilno je dolžničin ugovor ocenilo kot obrazložen (2. odstavek 53. člena ZIZ) in zato v skladu z določbo 2. odstavka 62. člena ZIZ odločilo, da bo o zahtevku upnika in stroških odločilo sodišče v pravdnem postopku.

Zaradi povedanega je sodišče druge stopnje pritožbi zavrnilo in potrdilo izpodbijana sklepa po določbi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s členom 15. ZIZ.

Odločitev o stroških upnika v zvezi s pritožbama je zajeta z zavrnilnim izrekom sklepa (1. odstavek 154., 1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s členom 15. ZIZ).