Jedro

Do umika tožbe je prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka oz. plačila razlike nezakonito odvzetega zneska pokojnine. Zato je tožena stranka dolžna tožniku povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške (1. odst. 158. člena ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek v socialnem sporu ustavilo (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožniku v roku 8 dni povrniti stroške tega postopka v višini 184,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obresti, ki začnejo teči prvi dan po poteku 8 dnevnega roka za izpolnitev do plačila, pod izvršbo.

Zoper sklep je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na določbo prvega odstavka 158. člena ZPP, po katerim je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka, če je slednja umaknila tožbo takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Po mnenju tožene stranke pa v zadevi ne gre za situacijo, da je tožnik umaknil tožbo zato, ker je tožena stranka njegov tožbeni zahtevek izpolnila. Tožena stranka je namreč novo odmerno odločbo z dne 24. 6. 2013 izdala zaradi odločitve Ustavnega sodišča RS št. U-I-186/2012 z dne 14. 3. 2013 in posledično sprejetega Zakona o odpravi posledic razveljavitve drugega, tretjega in četrtega odstavka 143. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZOPRZUJF, Ur. l. RS, št. 47/2013). Tožeča stranka s tem, ko je sledila določbam zakona ni „izpolnila zahtevek“, temveč je le na novo določila višino pokojnine od 23. 3. 2013 dalje in odločila glede izplačila pripadajoče razlike. Tožena stranka stanje tudi ni sanirala zaradi vložene tožbe, pač pa zaradi odločitve Ustavnega sodišča RS in določb ZOPRZUJF, ki so za toženo stranko zavezujoče. V konkretnem primeru tudi ne moremo govoriti o takojšnjem umiku tožbe, saj je bil umik tožbe podan šele 8. 4. 2014. V vmesnem času od izdaje odločbe pa do umika tožbe pa sta stranki opravili več pravdnih dejanj. Tožena stranka se v zvezi s tem sklicuje tudi na sodno prakso in sicer I Cpg 578/2013 z dne 23. 5. 2013. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v II. točki izreka spremeni tako, da odloči, da tožnik sam trpi svoje stroške postopka oziroma da stroškovni del tožbenega zahtevka zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi. Pri tem ni kršilo niti določb postopka, niti materialnega prava, na kar pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti.

V sporni zadevi je tožnik dne 8. 4. 2014 posredoval umik tožbe. Vztrajal je le pri zahtevku za povrnitev stroškov postopka. Tožena stranka je dne 18. 4. 2014 sporočila, da se z umikom tožbe strinja, ne pa z zahtevkom za povračilo stroškov postopka.

Sodišče je odločitev, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka sprejelo na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP, kjer je določeno, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka, razen če je tožeča stranka umaknila tožbo takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.

Tudi po stališču pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje toženi stranki utemeljeno naložilo, da tožnici povrne stroške postopka. Iz ustaljene sodne prakse namreč izhaja, da se za povračilo stroškov tožeči stranki ob umiku tožbe uporablja 158. člen ZPP. Tako stališče je že v več zadevah zavzelo tudi pritožbeno sodišče kot na primer opr. št. Psp 498/2013 z dne 6. 3. 2014, Psp 525/2013 z dne 20. 3. 2014, Psp 616/2009 z dne 18. 2. 2010. V sporni zadevi je tožena stranka izpolnila tožnikov zahtevek s tem, ko je izdala odločbo št. ... z dne 24. 6. 2013. Glede izpolnitve zahtevka ni odločilno, da je tožena stranka odločbo izdala na podlagi določb ZOPRZUJF-a in odločbe Ustavnega sodišča RS z dne 14. 3. 2013. Bistveno je, da je z odločbo sanirala posledice svoje prejšnje odločbe tudi za nazaj. S tako odločitvijo je tožnik soglašal, saj je odločba z dne 24. 6. 2013 očitno postala pravnomočna. Tožniku tudi ni mogoče očitati, da je zamudil z umikom tožbe, saj je bila le-ta umaknjena, še preden je sodišče razpisalo narok za glavno obravnavo, oziroma da toženi stranki s tem v zvezi tudi niso nastali dodatni stroški.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani stroškovni sklep sodišča prve stopnje.