Jedro

Za izrek urbanističnega ukrepa po 1. odstavku 73. člena ZUN zadostuje ugotovitev, da gre za gradnjo ali drug poseg v prostor brez ustreznega uporabnega dovoljenja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožnice zoper odločbo tožene stranke z dne 23.7.2001. Z njo je tožena stranka zavrnila njeno pritožbo zoper odločbo Urbanističnega inšpektorja, Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote L. z dne 22.2.2001, s katero je upravni organ prve stopnje med drugim odločil, da morata investitorja J.R. in M.R. v roku 30 dni po prejemu izpodbijane odločbe odstraniti rastlinjake tunelske konstrukcije iz kovinskih montažnih polkrožnih nosilcev, preko katerih je napeta prozorna plastična folija, in sicer dveh tlorisnih izmer 9,00 m x 27,00 m, enega tlorisnih izmer 8,00 m x 16,00 m, štirih tlorisnih izmer 8,00 m x 21,00 m, enega tlorisnih izmer 8,00 m x 18,00 m ter leseno pritlično vrtno hišico tlorisne izmere 3,00 m x 6,00 m in kovinski kontejner tlorisne velikosti 2,00 m x 4,00 m, vse na zemljišču parc. št. 573/1 in 574/1 k.o. B. I, ter vzpostaviti prejšnje stanje na svoje stroške in da za navedene objekte veljajo prepovedi iz 76.c člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN).

Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe ne dvomi v pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja in presojo tožene stranke, ki temelji na dejstvu, da je tožnica v izreku odločbe prvostopnega organa navedene rastlinjake zgradila brez ustreznega upravnega dovoljenja. Zato gre v primeru postavitve osmih rastlinjakov, lesene vrtne hišice in kovinskega kontejnerja brez dvoma za poseg v prostor v smislu 1. odstavka 73. člena ZUN, pri čemer je brezpredmetno, ali gre za začasne objekte ali za pomožne objekte, kot tudi, ali je za postavitev takšnih objektov potrebno lokacijsko dovoljenje ali odločba o dovolitvi priglašenih del. Neutemeljena je tožbena navedba, da je bila tožnici na podlagi upravnih dovoljenj dopustna postavitev več rastlinjakov in ne samo enega. Z odločbo Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja občine L.-B. z dne 24.6.1992 je bila tožnici dovoljena postavitev žične ograje in rastlinjaka na zemljišču parc. št. 574/1 in 573/1 k.o. B. I, vendar samo za dobo enega leta od 1.7.1992 do 1.7.1993. Z novo odločbo istega organa z dne 8.9.1993 pa je bila tožnici ravno tako dovoljena postavitev začasne žične ograje in rastlinjaka, pri čemer pa odločba ni postavila časovne omejitve. Iz navedenega je torej razvidno, da je tožnici dovoljena postavitev samo enega rastlinjaka in žične ograje, ki pa nista obsežena v izreku inšpekcijske odločbe.

Tožnica vlaga pritožbo zoper izpodbijano sodbo iz razlogov napačne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve določbe ZUP. Navaja, da je urbanistični inšpektor izdal odločbo, ki je nedoločna in neizvršljiva. V vsakem primeru je izkazala uporabo in pravico graditve na dveh objektih in se na njiju dispozitiv upravne odločbe ne more glasiti. Iz dispozitiva prvostopne odločbe ni razvidno, kateri od objektov so zgrajeni v skladu s priloženimi upravnimi dovoljenji in kateri ne. V tem primeru tudi ne gre za poseg, ki trajno spreminja okolje, ravno tako ne spreminja namenske rabe zemljišča niti krajinskih značilnosti. Gre za napravo, ki jo je pravno dopustno postaviti po Zakonu o kmetijskih zemljiščih za potrebe kmetijske dejavnosti, ne glede na določbe ZUN. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo odpravi.

Tožena stranka in Državno pravobranilstvo RS, ki je kot zastopnik javnega interesa prijavilo udeležbo, na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v zadevi pravilno odločilo in za svojo odločitev navedlo pravilne razloge. V obravnavani zadevi gre za izrek ukrepa urbanističnega inšpektorja na podlagi 1. odstavka 73. člena ZUN. Za izrek urbanističnega ukrepa po navedeni zakonski določbi zadostuje ugotovitev, da gre za gradnjo ali drug poseg v prostor brez ustreznega upravnega dovoljenja. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje in tožene stranke, da je tožnica posegla v prostor brez ustreznega upravnega dovoljenja, ki bi ga pred posegom morala imeti. Sodišče prve stopnje je nadalje pravilno ugotovilo, da je bila tožnici na podlagi citirane odločbe o priglasitvi del iz leta 1993, dovoljena postavitev samo enega rastlinjaka in žične ograje. Navedena objekta, kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje, pa nista obsežena v izreku odločbe urbanističnega inšpektorja. Izrek inšpekcijske odločbe je po presoji pritožbenega sodišča določen in izvršljiv. Iz izreka je jasno razvidno na katerih osem rastlinjakov, katerih tlorisne dimenzije so tudi navedene, se izrečeni urbanistični ukrep nanaša. Urbanistični ukrep se nanaša samo na nezakonito zgrajene rastlinjake, kateri so ti rastlinjaki, pa je bilo v postopku pravilno in popolno ugotovljeno.

Pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Neutemeljeno je tožničino sklicevanje na Zakon o kmetijskih zemljiščih, po katerem naj bi bila navedena gradnja zakonita. Zakonitost postavitve navedenih rastlinjakov, čeprav gre za kmetijske objekte, pa se presoja po določbah ZUN kot materialnem predpisu in ne po Zakonu o kmetijskih zemljiščih.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.