Jedro

Ker sta ml. tožnika dediča po pokojni materi in je očetova (toženčeva) dedna pravica odvisna od utemeljenosti razvezne tožbe, sta enotna sospornika. Ker sodišče ni opozorilo skrbnico na procesno pravico (spremembo tožbe na utemeljenost tožbe za razvezo in ne več na razvezo zakonske zveze), je zagrešilo relativno bistveno kršitev določb ZPP (čl. 354/1 v zvezi s 11. čl. ZPP).

Izrek

Reviziji se delno ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita v delu izreka, ki se nanaša na odločitev o razvezi zakonske zveze in o pravdnih stroških, ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

V preostalem delu se revizija zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke (po med postopkom umrli tožnici sta to sedaj njena otroka, ml. A. in ml. B.), da se zakonska zveza med sedaj že pokojno in tožencem, razveže in da se ml. otroka dodelita v varstvo in vzgojo materi (ob vložitvi tožbe tožnici).

Prvotožnik se je pritožil, vendar je sodišče druge stopnje njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper to sodbo vlaga prvotožeča stranka revizijo izrecno zaradi zmotne uporabe materialnega prava, smiselno tudi zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, obe sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Ni pravilno stališče obeh sodišč, da pooblaščenec prvotožnika pričakuje, da ga bo sodišče opozarjalo na opravilo posameznih pravdnih dejanj, saj pri njem nevednost ne more biti prisotna. Sodišče bi morala glede na statusno zadevo pooblaščenca opozarjati na ustrezno modifikacijo. Ko je sodišče prve stopnje dovolilo obnovo in razveljavilo odločbo, je v nadaljevanju tožeča stranka predlagala pribavo poročila Centra za socialno delo in zaslišanje ml. tožnika, sodišče pa je oba dokazna predloga zavrnilo in zadevo zaključilo. Sodišče je tudi spregledalo, da o razvezi med postopkom umrle tožnice ni imelo kaj odločati in bi morala, ker ni pooblaščenca pozvalo k modifikaciji in tudi ni samo zahtevka modificiralo, tožbo zavreči. Na vročeno revizijo (390.člen ZPP) tožena stranka ni odgovorila, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil. Revizija je delno utemeljena.

Po uradni dolžnosti upoštevne (386.člen ZPP) bistvene kršitve določb pravdnega postopka v pravdi ni bilo. Revident smiselno uveljavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (1.odstavek 354.člena ZPP), ko trdi, da je sodišče neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog o pribavi poročila Centra za socialno delo in o tožnikovem zaslišanju. Pri tem pa ne pove, zakaj bi to lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe, zato te revizijske trditve ni mogoče preizkušati. Tudi nadaljnja revizijska trditev v zvezi z izpadlim poukom pooblaščencu ni utemeljena. Kot pravilno ugotavlja sodišče druge stopnje, se določilo 11.člena ZPP ne more nanašati na stranko, ki jo zastopa odvetnik, ampak le na stranko, ki iz nevednosti ne uporabi procesnih pravic. Toda te revidentove navedbe v zvezi z zatrjevano relativno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka v zvezi z neuporabo 11.člena ZPP je potrebno presojati še skozi dejstvo (spis D ... Temeljnega sodišča v ..., enote v ...), da sta ml. tožnika zakonita dediča po pokojni materi in da je toženčeva dedna pravica odvisna od utemeljenosti razvezne tožbe. Mladoletna tožnika sta zato v predmetni pravdi enotna sospornika (201.člen ZPP), kar pomeni, da se pravdna dejanja oz. učinki dejanj enega sospornika (konkretno torej tudi revidentove navedbe) raztezajo tudi na drugega sospornika. Mladoletno B. je v pravdi zastopala skrbnica za poseben primer, katere ni zastopal odvetnik. Skrbnica je na glavni obravnavi dne 2.6.1992 najprej izjavila, da se bo o nadaljevanju pravde izjavila naknadno, nato pa je pred koncem glavne obravnave tožeča stranka povedala, da vztraja pri tožbenem zahtevku (l.št. 32, 33 in 34). Tedaj je bil najpozneje trenutek, ko bi sodišče prve stopnje moralo ravnati v skladu z določbo 11.člena ZPP in skrbnico, katere ni zastopal odvetnik, opozoriti na procesne pravice t.j. na spremembo tožbe. Na to kršitev je sicer v zvezi s svojimi procesnimi pravicami opozarjal prvotožnik že v pritožbi, zaradi česar je bila že na drugi stopnji podana enaka procesna situacija, kakršna je po prej obrazloženem podana na tretji stopnji zaradi položaja ml. tožnikov kot enotnih sospornikov. Gre torej za kršitev, ki je mogla vplivati na pravilnost in zakonitost obravnavane sodbe (1.odstavek 354.člena ZPP v zvezi z 11.členom ZPP), zato je revizijsko sodišče moralo ravnati kot v izreku tega sklepa (1.odstavek 394.člena ZPP).

V nadaljevanju postopka bo sodišče prve stopnje pozvalo tožečo stranko, da ustrezno oblikuje svoj tožbeni zahtevek. Če bo tožeča stranka tožbo ustrezno spremenila, bo potrebno upoštevati, da bi se v tem primeru spremenila tudi tako dejanska kot pravna podlaga pravde in bi spor iz statusnega (ki ga je s tožbo na razvezo zakonske zveze in dodelitve oztrok začela pokojna tožnica) spremenil v premoženjskopravnega. Zadnje ima med drugim pomen tudi glede procesnih pravil in dolžnosti pravdnih strank (pravica do revizije in dr.). Zato bo v tem primeru potrebno pozvati tožečo stranko, da sporoči vrednost spornega predmeta.

Neutemeljena pa je revizija glede napadene sodbe, ki se nanaša na odločitev oz. zavrnitev zahtevka na dodelitev otrok. V izogib ponavljanju se revizijsko sodišče v tem delu v celoti sklicuje na razloge sodišča druge in prve stopnje.