- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cp 2452/2014
ECLI:SI:VSLJ:2014:II.CP.2452.2014 Civilni oddelek
Povzetek
- Učinkovitost začasne odredbe po prenehanju njene veljavnosti.Ali je mogoče opravljati izvršbo na podlagi začasne odredbe, ki je prenehala veljati?
- Pravna narava začasne odredbe in njen učinek na izvršbo.Kako sklep o začasni odredbi vpliva na možnost opravljanja izvršbe?
- Odgovornost sodišča za neučinkovito ukrepanje.Ali lahko stranka zaradi neučinkovitega dela sodišča ostane brez učinkovitega pravnega varstva?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Ko sklep o začasni odredbi neha veljati, ne more biti več podlaga za opravljanje izvršbe.
Izrek
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za izrek denarne kazni in njegov predlog za dodatno sredstvo izvršitve začasne odredbe.
2. Proti sklepu vlaga pritožbo tožnik. Sklicuje se na vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP(1) ter sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Bistvo njegovega pritožbenega navajanja se osredotoča na dejstvo, da je toženec kršil izdano začasno odredbo, o čemer je tožnik pravočasno obvestil sodišče, le-to pa se na predlog za izrek denarne kazni ni pravočasno odzvalo.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Četudi bi sodišče v resnici ravnalo napačno, ker lastnega sklepa o začasni odredbi (ob pravočasnem predlogu upnika) ni izvršilo, je za odločanje v tem pritožbenem postopku relevantno le vprašanje, ali ga je sedaj še mogoče izvršiti.
5. Odgovor pritožbenega sodišča je, da to ni mogoče. Sklep o zavarovanju, kar sklep o začasni odredbi je, ima učinek sklepa o izvršbi (268. člen ZIZ(2)). Le na njegovi podlagi je zato mogoče opravljati izvršbo. To pa pomeni tudi nasprotno: če veljavnega sklepa o začasni odredbi (več) ni, potem izvršbe tudi ni mogoče (več) opravljati.
6. V obravnavani zadevi gre prav za tak primer. Sklep o začasni odredbi z dne 2. 7. 2013 je 30. dan po pravnomočnosti sklepa o glavni stvari prenehal veljati. To pa pomeni, da ne more biti več veljavna podlaga za opravljanje izvršbe. To, za kar se zavzema pritožnik (izrek denarne kazni – 4. alinea prvega odstavka 33. člena ZIZ) je prav opravljanje izvršbe za nenadomestno dejanje. Enako velja glede predloga za novo sredstvo izvršbe.
7. Izpodbijana odločitev je zato pravilna ne glede na morebitno napačno predhodno ravnanje istega sodišča. Ob neutemeljeni pritožbi in ob dejstvu, da niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je zato pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo. Procesno pooblastilo je podano v 2. točki 365. člena ZPP.
8. Za zaključek pritožbeno sodišče vendarle še dodaja, da je položaj na prvi pogled absurden. Sporoča namreč, da je stranka zaradi neučinkovitega dela sodišča lahko ob učinkovito pravno varstvo. A to drži le deloma in sicer v tistem delu, ki se nanaša na nepopravljivo, že zatečeno stanje. To je stanje, ki se nanaša na hitrost ukrepanja. Ta je v obravnavani zadevi umanjkala. Ne drži pa v tistem delu, ki je relevanten za odločitev pritožbenega sodišča, namreč tam, kjer gre za izključno vsebinsko prvino sodnega varstva. Te je namreč stranka v celoti deležna v okviru končnega sklepa. Ta namreč nadomesti začasni sklep o začasni odredbi. Na videz absurden položaj je posledica specifične narave izdane začasne odredbe v okviru pravde zaradi motenja posesti.
(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo – ter še poznejše spremembe osnovnega predpisa).
(2) Zakon o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/1998 do Ur. l. RS, št. 53/2014).