Jedro

Pravica do starostne pokojnine je pogojena s prenehanjem zavarovanja. To velja tudi za sorazmerni del starostne pokojnine, ko se pogoji ob uporabi mednarodne pogodbe ugotavljajo s seštevanjem pokojninskih dob v državah pogodbenicah in denarna dajatev odmerja po formuli iz 22. člena BRSSZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo drugostopenjske odločbe št. ..., št. dosjeja ... z dne 13. 8. 2021 in prvostopenjske odločbe iste opr. št. z dne 25. 2. 2021 ter priznanje pravice do sorazmernega dela pokojnine v višjem znesku (I. tč. izreka). Hkrati je izreklo, da tožnik krije sam svoje stroške postopka (II. tč. izreka).

2. Sodbo izpodbija tožnik iz pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP).

Meni, da je sodišče zmotno uporabilo 1. odst. 6. člena in 1. odst. 7. člena Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju ter administrativnega dogovora o izvajanju Sporazuma med R Slovenijo in R Srbijo2 (BRSSZ). Na podlagi 4. odst. 82. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Srbije opravlja samostojno dejavnost odvetnika v Srbiji, kar ima enak pravni učinek na uveljavitev pravice do sorazmernega dela pokojnine v Sloveniji. Tudi glede na 1. odst. 7. člena BRSSZ bi bilo potrebno uporabiti predpis Srbije, torej 4. odst. 82. člena ZPIZ- Srbije in ne 27. ter 108. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju3 (ZPIZ-2). Iz zavarovanja v Sloveniji je odjavljen od 30. 11. 1991 dalje, kar izhaja iz listin slovenskega nosilca zavarovanja z dne 28. 2. 2018. Odvzeta mu je možnost obravnavanja pred sodiščem po 8. tč. 2. odst. 339. člena ZPP, saj predmet obravnave ni tožbeni zahtevek iz vloge z dne 3. 3. 2023. Sodišče mu ni vročilo listin, navedenih v 8. in 9. tč. obrazložitve sodbe, na katere je oprlo svojo odločitev. Podana je kršitev 14. tč. 2. odst. 339. člena ZPP, ker ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, saj izrek sodbe ne vsebuje tožbenih zahtevkov iz njegove vloge. Razlogi sodbe so nejasni in sami s seboj v nasprotju glede listin, ki se nanašajo na plačilo prispevkov v Sloveniji od 1. 6. 1990 do 30. 11. 1991. Iz listin slovenskega nosilca zavarovanja z dne 28. 2. 2018 naj bi izhajalo, da so bili zanj plačani prispevki v Sloveniji. Razlogi sodbe o oceni dokazne veljave listin o plačilu prispevkov v Sloveniji so med seboj v nasprotju. Sodišče je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje za obdobje od 1. 6. 1990 do 30. 11. 1991, saj je upoštevalo dejstva na podlagi listin srbskega in ne slovenskega nosilca zavarovanja. V spornem obdobju je opravljal delo novinarja dopisnika A. in naj bi bili v Sloveniji tudi plačani prispevki. Meni, da je kršen 50. člen Ustave Republike Slovenije4 (Ustava) in pravica do poštenega sojenja iz 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin5 (EKČP).

3. Tožena stranka v pisnem odgovoru prereka pritožbene navedbe, meni da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost zavrnilne sodbe, izdane ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V zadevi ni uveljavljanih procesnih, ustavnih niti mednarodnopravnih kršitev iz razlogov, kot bo utemeljeno v nadaljevanju.

**K očitanim procesnim kršitvam**

6. V postopku pred sodiščem prve stopnje ni prišlo do kršitve iz 8. tč. 2. odst. 339. člena ZPP, saj tožniku ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Res je tožnik v pripravljalni vlogi z dne 3. 3. 2023 (list. 21-26) postavil tožbene zahtevke, vendar je bila njihova nejasnost in nepravilnost v zvezi z izpodbojno tožbo na glavni obravnavi 21. 3. 2023 odpravljena (list. 27) in z izpodbijano sodbo pravilno razsojeno o modificiranem zahtevku.

7. V pisnem odpravku sodbe ni kršitve iz 14. tč. 2. odst. 339. člena ZPP, da sodbe ne bi bilo mogoče preizkusiti. Izrek sodbe je razumljiv, ne nasprotuje sam sebi ali odločilnim razlogom sodbe, ki niso nejasni ali sami s seboj v nasprotju, kot neutemeljeno zatrjuje pritožnik.

**Predmet sodno socialnega spora**

8. V zadevi gre za presojo drugostopenjske odločbe z dne 13. 8. 2021. Z njo je zavrnjena tožnikova (zavarovančeva) pritožba zoper prvostopenjsko odločbo z dne 25. 2. 2021 o priznani pravici do sorazmernega dela starostne pokojnine v višini 76,13 EUR na mesec od 30. 3. 2020 dalje (prvi odst. izreka). Hkrati je prvostopenjska odločba v reviziji po uradni dolžnosti _spremenjena_ in ugotovljeno, da zavarovanec nima pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine (drugi odst. izreka), izrečeno, da odločba prične učinkovati s 1. 9. 2021 in se izplačevanje sorazmernega dela starostne pokojnine s tem dnem ustavi (tretji odst. izreka). Ugotovljeno je bilo, da ni bil izpolnjen dejanski stan 108. člena ZPIZ-2, ki kot pogoj za priznanje pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja določa _prenehanje obveznega zavarovanja._ Na podlagi sporočila srbskega nosilca zavarovanja na obrazcu SRB/SI z dne 27. 5. 2021 je ugotovljeno, da je zavarovancu 29. 3. 2020 sicer prenehalo zavarovanje, vendar je od 30. 3. 2020 dalje ponovno vključen v obvezno zavarovanje za opravljanje samostojne odvetniške dejavnosti.

**Pravna podlaga za rešitev zadeve**

9. Pravna podlaga, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje in pred njim že toženi zavod v postopku revizije po uradni dolžnosti v zvezi s pritožbo zoper prvostopenjsko upravno odločbo, je podana v BRSSZ in relevantnih določbah ZPIZ-2, citiranih v 6., 11., 13., 14. in 15. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, ki jih pritožbeno sodišče ne povzema znova. Ponovno izpostavlja le, da se po 4. členu BRSSZ pri uporabi pravnih predpisov ene pogodbenice državljani druge pogodbenice obravnavajo enako kakor državljani prve pogodbenice, če sporazum ne določa drugače. V celoti soglaša s stališčem iz 11. točke obrazložitve izpodbijane sodbe, da je v skladu s 1. odst. 6. člena BRSSZ za pokojnine po slovenskih predpisih potrebno uporabiti nacionalno zakonodajo tudi pri uveljavljanju sorazmernega dela pokojninske dajatve. V okoliščinah konkretnega primera torej ZPIZ-2. Po 108. členu ZPIZ-2 zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine (ali sorazmerni del pokojnine), ko izpolni pogoje iz 27. člena ZPIZ-2. Torej predpisano starost in pokojninsko dobo, pod pogojem prenehanja obveznega zavarovanja (2. odst.). Pravica do starostne pokojnine je pogojena s prenehanjem zavarovanja! To velja tudi za sorazmerni del starostne pokojnine, ko se pogoji ob uporabi mednarodne pogodbe ugotavljajo s seštevanjem pokojninskih dob v državah pogodbenicah in denarna dajatev odmerja po formuli iz 22. člena BRSSZ.

10. Pritožnikovo stališče, da je pri ugotavljanju pogoja, ki se nanaša na prenehanje obveznega zavarovanja v konkretnem primeru potrebno uporabiti 4. odst. 82.a člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Srbije in ne ZPIZ-2, je zmotno in zato nesprejemljivo. Pritožbeno sodišče bistveno pravilnih materialnih argumentov iz obrazložitve izpodbijane sodbe ne ponavlja. Poudarja le, da v predsodnem in sodnem postopku ni prišlo do pavšalno zatrjevane kršitve 50. člena Ustave o pravici do socialne varnosti, niti 6. člena EKČP o pravici do poštenega sojenja.

**Odločilne dejanske okoliščine in pritožbena rešitev zadeve**

11. Iz listin sodnega in upravnega spisa izhaja, da je bila zahteva za sorazmerni del starostne pokojnine vložena 23. 4. 2020 in da je tožnik tedaj dopolnil 65 let starosti ter 48 let, 5 mesecev in 17 dni skupne pokojninske dobe, od tega 3 leta, 1 mesec in 7 dni slovenske pokojninske dobe od 15. 12. 1986 do 21. 1. 1990. Izpolnjena sta bila starost in pokojninska doba, ne pa prenehanje obveznega zavarovanja iz 2. odst. 108. člena ZPIZ-2, ki je tretji, kumulativno predpisan pogoj za pridobitev pravice do pokojnine.

V upravnem pritožbenem postopku je bilo utemeljeno postopano po 173. členu ZPIZ-2. Po navedenem členu ZPIZ-2 namreč zavod revizijo opravi po uradni dolžnosti in v skladu z 2. odst. 174. člena ZPIZ-2 prvostopenjsko odločbo potrdi, spremeni, odpravi ali razveljavi. Pritožbeno sodišče lahko le pritrdi utemeljitvi v 15. točki obrazložitve sodbe, da je zavod pravilno ugotovil, da prvostopenjska odločba o priznanem sorazmernem delu starostne pokojnine ni zakonita, jo z drugostopenjsko odločbo spremenil, ugotovil, da tožnik nima pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine in da se izplačevanje ustavi s prvim dnem naslednjega meseca po izdaji odločbe, tj. s 1. 9. 2021. 12. Pritožnikovi očitki, da pokojninska doba od 1. 6. 1990 do 31. 11. 1991 ni pravilno ugotovljena, ker naj bi glede na informativni izračun z dne 28. 2. 2018 bila dopolnjena pri slovenskem nosilcu zavarovanja, za rešitev pritožbe pravno niso odločilni. Kot že predhodno navedeno, je z drugostopenjsko odločbo prvostopenjska odločba o priznanem sorazmernem delu starostne pokojnine od 30. 3. 2020 dalje spremenjena in izrečeno, da tožnik zaradi neizpolnjenega pogoja prenehanja lastnosti zavarovanca nima pravice do pokojnine. O višini denarne dajatve, na katero med drugim vpliva tudi dolžina pokojninske dobe, tako še sploh ni odločeno. Pokojninska doba iz leta 1990 in 1991, ki naj bi bila dopolnjena pri slovenskem in ne srbskem nosilcu zavarovanja, za pritožbeno rešitev zadeve ni relevantna. Pritožbenemu sodišču se do tovrstnih navedb glede na 360. člen ZPP ni potrebno dodatno opredeljevati.

13. Iz predhodno navedenih razlogov je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje. Z njo je tožbeni zahtevek stroškovno utemeljeno zavrnjen.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 30/2010. 3 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 31/1991 s spremembami. 5 Ur. l. RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/1994 s spremembami.