Jedro

Od izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije dalje pravna oseba nima več pravne subjektivitete in s tem sposobnosti biti stranka. Zato v njenem imenu ni mogoče vložiti pravnega sredstva.

Pooblastilo podeljeno po izbrisu pravne osebe iz registra, torej s strani neobstoječe osebe, ni veljavno.

S prenehanjem pravne osebe preneha pooblastilo, ki ga je dala. Vložitev ugovora po izteku roka tudi ni dejanje, ki je potrebno za odvrnitev škode za stranko (tretji odstavek 101. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). S prenehanjem pravne osebe se postopek prekine ex lege na podlagi zakona (205. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zato za odvrnitev škode zadošča obvestilo sodišču o nastopu te okoliščine.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v II. točki izreka spremeni tako, da upnik sam krije svoje stroške odgovora na ugovor z dne 9. 7. 2010. II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep v I. točki izreka potrdi.

III. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor po izteku roka dolžnice M. d.o.o. zoper sklep o izvršbi z dne 7. 5. 2009 zavrglo (I. točka izreka sklepa) ter dolžnici naložilo, da v roku 8. dni povrne upniku stroške ugovornega postopka v znesku 293,04 EUR s pripadki (II. točka izreka sklepa).

2. Dolžnica se je zoper sklep po pooblaščencu pravočasno pritožila zaradi bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da je bilo k ugovoru dolžnice M. d.o.o z dne 18. 1. 2010 priloženo pooblastilo odvetnika, ki ga je podpisala M. B., ki je bila takrat edina družbenica in zakonita zastopnica družbe M. d.o.o. S tem pooblastilom je M. B. pooblastila odvetniško pisarno S. za zastopanje v predmetni izvršilni zadevi, v kateri je kot dolžnik še vedno nastopala družba M. d.o.o., zato je bil ugovor vložen v imenu slednje. Sklep o izbrisu iz sodnega registra ob vložitvi ugovora še ni bil pravnomočen. Sodišče prve stopnje je spregledalo tudi določbo tretjega odstavka 101. člena ZPP. S prenehanjem pravne osebe bi se moral postopek prekiniti, zato je ugovor prvotne dolžnice le brez učinka, nova dolžnica pa se je takoj, ko je upnik predlagal nadaljevanje izvršbe, sklicevala na navedbe in predloge v zavrženem ugovoru. Tudi ob prenehanju družbe imata njen zakonit zastopnik in pravni naslednik pravico in dolžnost pooblastiti odvetnika za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, katerega realizacija je še tekla, ali pa sama vložiti tak ugovor, saj je bil ugovor potreben, da se odvrne preteča škoda zaradi realizacije izvršbe. Nova dolžnica je ugovor z dne 18. 1. 2010 izrecno odobrila, saj se je nanj v svojih vlogah tudi sklicevala. Sicer pa je ugovor z dne 18. 1. 2010 dejansko vložila nova dolžnica, saj je ona podpisala pooblastilo odvetnikom za zastopanje. Neutemeljena je tudi stroškovna posledica, ki izhaja iz izpodbijanega sklepa. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Iz zgodovinskega izpisa iz poslovnega/sodnega registra, dostopnega na spletnih straneh AJPES izhaja, da je bila družba M. d.o.o. izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije dne 7. 1. 2010. Zgolj ta datum, ki je hkrati datum izdaje sklepa o izbrisu te družbe (list. št. 60), je, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, relevanten za presojo, kdaj je prenehala omenjena družba in ne datum pravnomočnosti sklepa o izbrisu. V skladu s 440. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) registrsko sodišče po uradni dolžnosti odloči o izbrisu pravne osebe (jo torej "izbriše") iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga in ne šele na podlagi pravnomočnega sklepa o izbrisu. V 441. členu ZFPPIPP pa je jasno določeno, da z izbrisom iz sodnega registra pravna oseba preneha.

6. Družba M. d.o.o. je bila torej izbrisana iz sodnega registra dne 7. 1. 2010 in je s tem dnem prenehala obstajati.

7. Odločitev o zavrženju ugovora, ko je ugovor dne 18. 1. 2010 vložila odvetniška pisarna S. v imenu družbe M. d.o.o. na podlagi pooblastila z dne 15. 1. 2010, ki ga je kot direktorica te družbe podpisala M. B. (priloga B1), je tako pravilna iz dveh razlogov. Prvič zato, ker je bil ugovor vložen v imenu pravne osebe, ki je že pred vložitvijo zaradi izbrisa prenehala obstajati. To pa pomeni, da od izbrisa dalje ni imela več pravne subjektivitete in s tem sposobnosti biti stranka in zato v njenem imenu ni bilo mogoče vložiti pravnega sredstva.

8. Drugi razlog pa je v tem, da za vložitev ugovora pooblaščenec ni imel veljavnega pooblastila, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Pooblastilo je bilo namreč podeljeno po izbrisu pravne osebe iz registra dne 15. 1. 2010, torej s strani neobstoječe osebe. Do enakega zaključka pa bi prišli tudi, če bi bilo pooblastilo za zastopanje v predmetnem izvršilnem postopku podeljeno pred izbrisom pravne osebe. S prenehanjem pravne osebe namreč preneha pooblastilo, ki ga je dala (prvi odstavek 101. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Vložitev ugovora po izteku roka pa tudi ni dejanje, ki je potrebno za odvrnitev škode za stranko (tretji odstavek 101. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). S prenehanjem pravne osebe se postopek prekine ex lege na podlagi zakona (205. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), kot to pravilno ugotavlja tudi pritožnica, zato za odvrnitev škode zadošča obvestilo sodišču o nastopu te okoliščine.

9. V predmetni zadevi pa tudi ne pride v poštev drugi in peti odstavek 98. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, v skladu s katerima lahko stranka odobri dejanja, ki jih je opravil pooblaščenec brez pooblastila. Odobritev bi prišla v poštev, če bi odvetnik vložil ugovor v imenu nove dolžnice. Odvetnik pa je vložil pravno sredstvo v imenu neobstoječe stranke, te pomanjkljivosti pa z odobritvijo ni mogoče odpraviti.

10. Tudi ne drži pritožbeni zaključek, da je ugovor po izteku roka dejansko vložila nova dolžnica M. B. Iz pooblastila res izhaja, da ga je podpisala ona, ampak kot direktorica družbe M. d.o.o., torej za račun družbe in ne v svojem imenu in za svoj račun. Pravilno pa dolžnica opozarja, da bo moralo sodišče prve stopnje vlogo nove dolžnice obravnavati tudi kot ugovor po izteku roka, na kar je višje sodišče opozorilo v vseh dosedanjih odločitvah.

11. Na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje pa tudi ne vpliva dejstvo, da sodišče prve stopnje ni izdalo sklepa o prekinitvi postopka po 205. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ta je namreč zgolj deklaratorne narave, kar pomeni, da se je postopek s prenehanjem družbe prekinil na podlagi samega zakona. Prekinitev postopka pa pomeni zgolj oviro za opravo procesnih dejanj sodišča in ne za procesna dejanja drugih udeležencev (prim. 207. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje v I. točki izreka izpodbijanega sklepa pravilna in zakonita.

13. Utemeljeno pa dolžnica izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, da je dolžna upniku povrniti stroške odgovora na ugovor z dne 9. 7. 2010. 14. V skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ se upniku povrnejo le tisti stroški, ki so za izvršbo potrebni.

15. Nedovoljenega ugovora po izteku roka se ne vroča upniku v odgovor (57. člen ZIZ), zgolj dejstvo, da je bil upnik v konkretnem primeru k odgovoru nepravilno pozvan, pa mu ne daje pravice do povrnitve nastalih stroškov. Upnik je v odgovoru na ugovor tudi sam ugotovil, da je dolžničin ugovor nedovoljen, kljub temu pa se je spustil v prerekanje trditev v ugovoru. S tem ni prispeval k odločitvi sodišča prve stopnje.

16. Višje sodišče je glede na navedeno pritožbi dolžnice delno ugodilo in sklep v II. točki izreka spremenilo tako, da upnik sam krije svoje stroške odgovora na ugovor z dne 9. 7. 2010. V preostalem delu pa je, ker tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, pritožbo zavrnilo in sklep v I. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

17. Dolžnica je s pritožbo uspela le v sorazmerno majhnem delu (zgolj v stroškovnem delu izpodbijanega sklepa), zato svoje stroške pritožbenega postopka krije sama (prvi odstavek 165. člen ZPP in tretji odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Tudi upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta glede na vsebino pritožbe ni bil potreben in so zato po nepotrebnem nastali tudi stroški zanj (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 155. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).