Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožeča stranka mora v primeru umika tožbe toženi stranki povrniti stroške postopka, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka (in ne tretja oseba) izpolnila zahtevek.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se v odločitvi o stroških pravdnega postopka (točka 3 izreka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v točki 1 izreka vzelo na znanje umik tožbe na izpraznitev in izročitev stanovanja z dne 24.9.1999 in postopek ustavilo. V točki 2 izreka je odločilo, da se bo zahtevek na plačilo 118.878,50 SIT s pripadki obravnaval ločeno. V točki 3 izreka pa je odločilo, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki 112.827,00 SIT stroškov pravdnega postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 24.9.1999 do plačila, v 15 dneh, pod izvršbo. Zoper ta sklep se glede odločitve o pravdnih stroških pritožuje tožena stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge, ki jih predvideva Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 1. odstavku 338. člena. V pritožbi navaja, da se vrednost spornega predmeta v pravdah za izpraznitev stanovanjskih prostorov po tarifni številki 13 Odvetniške tarife določa od vrednosti enoletne najemnine ali zakupnine, vendar ne manj kot 160 točk. Vrednost enoletne najemnine za sporno stanovanje ni bila nikoli niti zatrjevana niti ugotovljena. Tožeča stranka pri svoj označbi vrednosti spornega predmeta na višino 2.800.000,00 SIT ni obrazložila, zakaj šteje, da je vrednost spornega predmeta ravno takšna. Sodišče svoje odločitve o odmeri višine stroškov ni obrazložilo in v tem delu odločbe ni mogoče preizkusiti in je tako podana bistvena kršitev postopka. Tožena stranka je vse čas postopka zatrjevala, da je tožeča stranka vložila tožbo zoper napačno osebo in je torej legitimacija tožene stranke v tem sporu napačna. Tožeča stranka je vložila tožbo zoper bivšo formalno najemnico stanovanja kljub temu, da je vedela, da je dejanski uporabnik tega stanovanja brat tožene stranke Shala B., ki je zaslišan na obravnavi to tudi priznal, poleg tega pa je to razvidno tudi iz listin, ki so bile priložene s strani tožeče stranke. Tožena stranka se je preselila na naslov R... trg 6 v Ljubljani, v stanovanju na P... 8 pa je ostal nje brat Shala B., ki se je iz stanovanja izselil 23.7.1999. Zato je zaključek sodišča prve stopnje napačen in tožbeni zahtevek tožeče stranke ob vložitvi tožbe zoper Kujtime S. ni bil utemeljen. Zato tožena stranka ni dolžna nositi pravdnih stroškov tožeče stranke, tožeča stranka pa naj stroške povrne toženi stranki. Pritožba je utemeljena. V 1. odstavku 158. člena ZPP je določeno, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Za odločitev o tem, katera od pravdnih strank je upravičena do povrnitve stroškov, je torej odločilnega pomena dejstvo, ali je bila tožena stranka tista, ki je izpolnila zahtevek. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa ugotovilo, da je tožena stranka izpraznila stanovanje šele po vložitvi tožbe, kot sledi iz zapisnika o prevzemu in oddaji stanovanja z dne 23.7.1999 (priloga A11). Sodišče prve stopnje je torej svojo odločitev oprlo na vsebino zapisnika o prevzemu, v katerem pa je navedeno, da je ključe stanovanja izročila oseba z imenom Shala B. in ne tožena stranka, ta oseba pa je ta zapisnik tudi podpisala. O odločilnem dejstvu, to je o tem, ali je bila tožena stranka tista, ki je izpolnila zahtevek, tore obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini listine - zapisnika in med samim tem zapisnikom. Zato se izpodbijaneg sklepa ne da preizkusiti in je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi tožene stranke, na podlagi določb 1. odstavka 354. člena ZPP izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje ugotovi, ali je bila res tožena stranka tista, ki je izpolnila zahtevek, svojo odločitev pa naj nato tako obrazloži, da bo sklep mogoče preizkusiti. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odstavka 165. člena ZPP.