Jedro

Kadar je sporno, ali so bila gradbena dela na solastni stavbi, ki jih je opravil le eden od solastnikov, nujna ali pa le redno vzdrževalna, mora mnenje o značaju del podati izvedenec.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov zahtevek, po katerem bi moral toženec kot solastnik nepremičnin - stavbe vl. št. 153 k.o. V... do 1/3, tožniku v takem razmerju povrniti stroške nujnih del na tej stavbi, to je znesek 568.530,00 SIT. Tožniku je naložilo, da tožencu povrne 75.972,00 SIT pravdnih stroškov z zamudnimi obrestmi, njegov predlog za oprostitev plačila sodnih taks pa je zavrnilo. Proti sodbi in sklepu o zavrnitvi predloga za taksno oprostitev se tožnik pritožuje brez navedbe pritožbenih razlogov, smiselno pa zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da se sodba spremeni tako, da se zahtevku ugodi. Poudarja, da so bila dela nujna, saj bi sicer na objektu nastala škoda, ali pa bi se lahko zgodilo še kaj hujšega. V garaži in kleti je bila namreč električna napeljava izvedena provizorično, bila je le nabita z žeblji na steno, kar je življenjsko nevarno. Ob elektrifikaciji objekta leta 1986 stroškov za podometno izvedbo ni zmogel. Strešniki, izdelani ročno iz materialov brez upoštevanja standardov so bili stari skoraj 30 let, zato je bila zamenjava nujna. Streha je izpostavljena dežju, vetru in snegu, poleti pa visoki temperaturi, zlasti v izredno krutem vremenskem predelu, kjer hiša stoji. Ostrešje je bilo že napadeno od žuželk, zato ga je bilo treba v celoti premazati zaradi preprečitve nadaljnje škode. Potrebnost del je torej neizpodbitna, stroški pa izkazani z računi, zato za izvedenca ni založil, saj bi cenitev pomenila le podvajanje dokazov. Glede zavrnitve predloga za taksno oprostitev pa pritožnik meni, da so argumenti prvega sodišča o njegovih dohodkih mimo evidence davčnih organov nedokazani, zato ne bi smeli biti uporabljeni v obrazložitvi sklepa. Pritožba ni utemeljena. Strešna kritina po splošnih življenjskih izkustvih v skoraj 30-ih letih nikakor ni nujno tako dotrajana, da bi bila njena kompletna zamenjava že neizogibna v okviru rednega vzdrževanja hiše oz. celo zaradi preprečitve škode. Enako po presoji pritožbenega sodišča velja glede podometne ureditve prej zatrjevane provizorične električne napeljave v kletnih in garažnih prostorih. Pravilno je zato stališče prvega sodišča, da bi o tem, ali gre res za nujna ali pa le redna dela, moral podati mnenje izvedenec gradbene stroke. Iz samih računov, ki sicer lahko izkazujejo opravljena dela, namreč ni mogoče sklepati o značaju teh del, to je stopnji njihove potrebnosti ali nujnosti. To pa je bistvenega pomena za odločitev v konkretni pravdi, saj je od tega odvisno, ali je tožnik kot solastnik do 1/3 nepremičnin upravičeno brez soglasja ostalih solastnikov posegel v solastno stvar in je posledično do povrnitve stroškov za izvedena dela upravičen ali ne (6. odstavek 15. člena). Dokazno breme o vsem navedenem je nedvomno na tožniku, ki je popravila nesporno izvajal brez predhodne odobritve (2. oz. 4. odst. 15. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR). Ker izvedbe potrebnega dokaza v tej smeri ni omogočil, je izpodbijana odločitev o zavrnitvi njegovega zahtevka pravilna in zakonita. Pritožbeno sodišče je zato prvostopenjsko sodbo, katere razloge poleg povedanega v celoti sprejema, potrdilo (čl. 368 ZPP/77). Nobenih pomislekov pa tudi nima o pravilnosti izpodbijanega sklepa o zavrnitvi tožnikovega predloga za oprostitev sodnih taks ter ustreznosti zadevnih prvostopenjskih razlogov. Potrdilo je torej tudi ta sklep (čl. 365, tč. 2 ZPP/77).