Jedro

Pripravljalna vloga z dne 25.3.1999 za toženčev uspeh v pravdi sploh ni bila potrebna, saj toženec v njej ponavlja iste navedbe in prilaga iste dokaze, kot jih je že v ugovoru z dne 20.3.1995, zato stroški zanjo niso potrebni stroški v smislu 1. odst. 155. čl. ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v drugi točki izreka spremeni tako, da se glasi: "2. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 11.864,00 SIT v 8 dneh, da ne bo izvršbe." Tožena stranka je dolžna tožeči povrniti stroške pritožbe v znesku 8.980,00 SIT, v 8 dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zaradi presumpcije umika tožbe (1. odst. 465. čl. Zakona o pravdnem postopku (1977) - ZPP) sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. ...z dne ..., razveljavi tudi v 1. in 3. točki izreka, ter da je tožnik dolžan tožencu povrniti 20.604,00 SIT pravdnih stroškov.

Zoper odločitev o stroških (2. točka izreka izpodbijanega sklepa) se je tožeča stranka pravočasno pritožila in navedla, da toženec ni upravičen do povrnitve stroškov za pripravljalno vlogo z dne 25.3.1999, ker v njej ponavlja iste trditve in prilaga iste dokaze, kot jih je uveljavljal že v ugovoru zoper sklep o izvršbi z dne 20.3.1995. Pritožba je utemeljena.

V prvem odstavku 155. čl. ZPP je določeno, da pri odločanju o tem, kateri pravdni stroški naj se povrnejo stranki, sodišče upošteva samo tiste stroške, ki so bili za pravdo potrebni. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je toženec dne 20.3.1995 ugovarjal zoper tožnikov sklep o izvršbi in v ugovoru (list. št. 11) navedel, da je vtoževano terjatev plačal dne 5.3.1991 s konsignacijo. V dokaz svojih ugovornih trditev je priložil fotokopijo delne konsignacije z dne 8.3.1991 (priloga B2) in sporočilo o obremenitvi (priloga B3). Priglasil je stroške ugovora, ki mu jih je sodišče z izpodbijanim sklepom tudi priznalo (50 odvetniških točk za sestavo ugovora in 2.250,00 SIT za sodno takso za ugovor). Dne 25.3.1999 je pooblaščenec toženca vložil pripravljalno vlogo, v kateri navaja, da je toženec terjatev poravnal dne 6.3.1991, kar dokazuje s fotokopijo delne konsignacije z dne 8.3.1991 (priloga B6) ter sporočila o obremenitvi (priloga B5).

Sodišče mu je priznalo tudi stroške sestave te vloge (100 odvetniških točk oz. 8.740,00 SIT). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je iz obeh navedenih vlog ter zadevnih prilog jasno razvidno, da se obe vlogi nanašata na isto dejansko stanje, to je na isto plačilo. Toženec je tudi obakrat priložil enake listine. Zato pripravljalna vloga z dne 25.3.1999 za toženčev uspeh v pravdi ni bila potrebna, saj toženec v njej ponavlja iste navedbe in prilaga iste dokaze, kot jih je že v ugovoru z dne 20.3.1995. Glede na takšno stanje stvari, stroški za pripravljalno vlogo z dne 25.3.1999 niso bili potrebni v smislu 1. odst. 155. čl. ZPP, na kar v pritožbi utemeljeno opozarja tožnik.

Ker je glede na povedano sodišče prve stopnje napačno odločilo o stroških postopka, je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 380. čl. ZPP tožnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo, kot izhaja iz izreka.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilih 1. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s 2. odst. 166. čl. ZPP. Ker je tožnik s pritožbo v celoti uspel, mu mora toženec povrniti njegove pritožbene stroške, ki obsegajo stroške sestave pritožbe v višini 100 odvetniških točk x 87,40 SIT = 8.740,00 SIT in stroške poštnine v znesku 240,00 SIT, skupaj 8.980,00 SIT, ter so odmerjeni po veljavni Odvetniški tarifi. Priglašenih stroškov sodnih taks sodišče tožniku ni priznalo, ker za pritožbo zoper sklep o presumpciji umika ni predvideno plačilo sodne takse.