Jedro

Napaka uslužbenke v odvetniški pisarni ne predstavlja upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Zoper tak sklep se zaradi bistvene kršitve določbe 116. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pravočasno pritožuje tožnica. Meni, da je sodišče postavilo prestrog kriterij standarda odvetniške skrbnosti. Zahteva, da bi moral odvetnik kontrolirati izvrševanje posameznih tehničnih opravil, ki jih je dolžna izvesti stranka, je nerealna in presega smisel ter namen odvetništva. Naključje, ki je pripeljalo do zamude in ki ni nastalo po krivdi tožnice in nanj ni mogla vplivati, je upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Ko je tajnica v pisarni odvetnika sestavljala dopis, je prišlo do računalniškega lapsusa pri uporabi sodobne tehnologije - operacije "kopiranje - lepljenje". Ne gre za strokovno napako pooblaščencev, ki bi smela obremeniti stranko. Takšna napaka se lahko zgodi vsakemu in je tudi z dodatno skrbnostjo ni mogoče v celoti preprečiti. Očitne pomote v odvetniški pisarni ni mogoče šteti v škodo stranke.

Pritožnica se sklicuje na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 747/2007 z dne 13. 9. 2007. Trdi, da je višje sodišče v njej zavzelo drugačno stališče, kot je stališče sodišča prve stopnje v tej zadevi. Poleg tega se sklicuje na stališče dr. Aleša Galiča, ki navaja, da stranka sicer trpi tudi posledice krivde svojega pooblaščenca, a krivde odvetnika ni mogoče enačiti s krivdo tehničnega in pomožnega osebja v njegovi pisarni. Odvetnik je v tej zadevi ravnal skrbno, tajnica, ki je naredila napako pri pisanju, je v odvetniški pisarni zaposlena že 17 let, z njenimi dolgoletnimi izkušnjami in dodatnim izobraževanjem je odvetniška družba z zadostno skrbnostjo poskrbela, da do napak ne bi prihajalo.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sodišče plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo pooblaščenki tožeče stranke vročilo 20. 4. 2009. Ker taksa ni bila plačana, je 13. 5. 2009 izdalo sklep, v katerem je ugotovilo, da se pritožba šteje za umaknjeno. 25. 5. 2009 je tožnica vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, v katerem med drugim pojasnjuje, da je pri delu administrativne delavke I. M. v odvetniški pisarni prišlo do napake. Delavka v dopisu - nalogu za plačilo takse ni spremenila vseh podatkov naslovnice (tožnice), zato je bil poziv na plačilo takse napačno vročen. Tožnica ga ni prejela in zato ni pravočasno plačala takse. Ko je sodišče izdalo sklep, s katerim je ugotovilo, da je pritožba umaknjena, ker taksa ni bila plačana, je tožnica vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

V skladu z določbo 116. člena ZPP sodišče takšnemu predlogu ugodi, če spozna, da je stranka rok zamudila iz upravičenega vzroka. Le nezakrivljeno ravnanje je lahko utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Vrnitev v prejšnje stanje načeloma preprečuje vsaka oblika krivde, tudi majhna malomarnost. Stranka mora trpeti tudi posledice zamude, ki jih je zakrivil njen odvetnik.

Sodna praksa je glede upoštevanja pomot administrativnega osebja v odvetniški pisarni pri predlogu za vrnitev v prejšnje stanje enotna. Pomota delavca v odvetniški pisarni predstavlja očitno neupravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje (primerjaj npr.: sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča Ljubljana Pdp 1570/2008 z dne 8. 1. 2009, sklep Višjega sodišča v Mariboru Cpg 671/97 z dne 21. 1. 1998, sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 745/2001 z dne 27. 6. 2001 in sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 40/2002 z dne 16. 1. 2002, pa tudi sklep Ustavnega sodišča RS Up-3640/07 z dne 29. 1. 2008). Takšno stališče je zastopal tudi dr. Jože Juhart v Komentarju ZPP. Teorija v delu Pravdni postopek, Zakon s komentarjem (po vzoru nekaterih tujih pravnih ureditev) resda zastopa drugačno stališče, ki pa se v sodni praksi ni uveljavilo.

Pritožbeno sodišče dodaja, da bi razlaga, za kakršno se zavzema pritožnica, neutemeljeno razlikovala napake v odvetniških pisarnah, kjer imajo zaposleno pomožno administrativno osebje, od napak v odvetniških pisarnah, kjer administrativnega osebja nimajo in odvetniki sami opravljajo administrativna opravila. Neupravičeno bi ugodneje obravnavala napake osebja v odvetniški pisarni od enakih napak, ki bi jih zagrešile same stranke. Takšna razlaga bi neupravičeno razlikovala tudi napake v ravnanju uslužbencev v odvetniških pisarnah od napak v ravnanju uslužbencev pravdnih strank - pravnih oseb. Tako npr. tudi po stališču komentarja ZPP, na katerega se sklicuje pritožnica, zamude ne opravičuje pomota delavke pri pravni osebi, ki je nadomeščala usposobljeno delavko, ki je bila na dopustu ipd. Za gospodarske družbe torej načeloma velja, da se zahteva skrbnost dobrega gospodarstvenika. Pritožbeno sodišče ne vidi razloga za razlikovanje med zahtevano skrbnostjo (administrativnega osebja) odvetniške družbe, ki v postopku zastopa stranko, ter situacijo, ko kot stranka nastopa družba. Kvečjemu nasprotno – od osebja v odvetniški družbi se lahko zahteva večja skrbnost pri opravi administrativnih opravil. Stališče sodišča prve stopnje, da napaka uslužbenke v odvetniški pisarni ne predstavlja upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje, je torej pravilno.

Kar se tiče sklicevanja pritožnice na odločbo tega sodišča I Cpg 747/2007, pa višje sodišče poudarja dvoje. Najprej je treba pritožnici pojasniti, da je šlo v zadevi I Cpg 747/2007 za drugačno pravno situacijo – za primer iz 8. (tedaj 6.) odstavka 112. člena ZPP (kjer je kriterij “očitna pomota vložnika“) in ne za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje (kjer je kriterij “upravičen vzrok“ za zamudo). Poleg tega pa pritožbeno sodišče dodaja, da ni spregledalo, da se ista odvetniška pisarna v obeh zadevah sklicuje na praktično enako napako (pri uporabi računalniške aplikacije “kopiranje - lepljenje“), ki naj bi jo zagrešila ista uslužbenka. V takšni situaciji pa celo ni več mogoče govoriti o ustrezni skrbnosti odvetnika (oz. odvetniške družbe) pri izbiri osebja oz. pri organizaciji pisarniškega poslovanja.

Višje sodišče je zaradi vsega opisanega pritožbo v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.