Jedro

Ko sodišče druge stopnje ugotovi zastaranje izvršitve denarne kazni, se izrek sklepa glasi tako, da se sodba o spremembi denarne kazni v zapor razveljavi, postopek za izvršitev denarne kazni pa se iz razloga po 5. točki 92. člena KZ-1 zaradi zastaranja ustavi.

Določbe 5. točke 92. člena KZ-1, ki se nanašajo na zastaranje izvršitve denarne kazni za kaznivo dejanje, storjeno v letu 2009, torej v času veljavnosti KZ-1, so milejše kot določbe 5. točke 92. člena KZ-1B.

Izrek

I. Pritožbi zagovornice obsojenega A. A. se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Postopek za izvršitev denarne kazni se iz razloga po 5. točki 92. člena Kazenskega zakonika zaradi zastaranja ustavi.

III. Na podlagi prvega odstavka 96. člena Zakona o kazenskem postopku stroški tega postopka ter potrebni izdatki obsojenca in potrebni izdatki ter nagrada zagovornice bremenijo proračun.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Trbovljah je z v uvodu navedeno sodbo odločilo, da se denarna kazen izrečena obsojenemu A. A. s sodbo Okrajnega sodišča v Trbovljah I K 76343/2010 z dne 12. 9. 2012, pravnomočna istega dne, v neporavnani višini 1.630,00 EUR izvrši z zaporom v trajanju 25 dni.

2. Zoper sodbo sta vložila pritožbi: - obsojenčeva zagovornica zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja; predlagala je spremembo izpodbijane sodbe tako, da se izvršitev denarne kazni z zaporom ne dovoli, podrejeno pa njeno razveljavitev; - obsojenec brez uvodoma navedenih pritožbenih razlogov; predlagal je, naj se „zapor“ ne izvrši, ker ima na razpolago šest let, da denarno kazen plača. 3. Utemeljena je pritožba obsojenčeve zagovornice.

4. Po preizkusu izpodbijane sodbe in ob upoštevanju podatkov kazenskega spisa sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožnica utemeljeno uveljavlja kršitev kazenskega zakona, ker je izvršitev denarne kazni zastarala. Obsojenec je kaznivo dejanje storil v letu 2009, torej v času, ko je veljal kazenski zakonik KZ-1. Sodba Okrajnega sodišča v Trbovljah I K 76343/2010, s katero je bila obsojenemu A. A. izrečena denarna kazen v višini 50 dnevnih zneskov po 32,60 EUR, v skupni višini 1.630,00 EUR, je postala pravnomočna dne 12. 9. 2015. KZ-1 v 92. členu določa zastaranje izvršitve kazni. Glede denarne kazni je v 5. točki določeno, da se ne sme več izvršiti, ko poteče 3 leta. Obsojencu je bil po pravnomočnosti sodbe poslan poziv za plačilo denarne kazni, katere ni plačal, zato je stekel izvršilni postopek, ki pa ni bil uspešen. Sodišče prve stopnje je v posledici tega dejstva izreklo izpodbijano sodbo, s katero je odločilo, da se denarna kazen izvrši z zaporom v trajanju 25 dni. Takšen nadomestni zapor pomeni samo poseben način izvršitve denarne kazni, zato se tudi zanj uporablja rok, ki velja za zastaranje izvršitve denarne kazni. Zaradi načela zakonitosti sodišče za storilca kaznivega dejanja uporablja zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja, le v primerih, če se po storitvi kaznivega dejanja zakon spremeni (enkrat ali večkrat), se uporablja zakon, ki je milejši za storilca (člen 7 KZ-1). V času storitve kaznivega dejanja je za obsojenca veljal KZ-1, ki je za zastaranje izvršitve denarne kazni določal 3 leta. Z novelo KZ-1B, ki je stopila v veljavo dne 15. 5. 2012, je bil rok za izvršitev denarne kazni podaljšan na 6 let, kar pomeni, da kasnejši zakon za obsojenca ni milejši. Glede na določbe petega odstavka 92. člena KZ-1, ki se glede na načelo zakonitosti v konkretnem primeru mora uporabiti, je izvršitev denarne kazni zastarala že dne 12. 9. 2015. 5. Ker je obsojenčeva zagovornica uspela že s pritožbenim razlogom kršitve kazenskega zakona, so preostale njene pritožbene navedbe, v celoti pa pritožbene navedbe obsojenca, brezpredmetne, zato jih sodišče druge stopnje ni preizkušalo.

6. Razlogi obsojenčeve zagovornice, da je sodišče prve stopnje kršilo kazenski zakon v škodo obsojenca, so bili povsem utemeljeni, zato ji je sodišče druge stopnje ugodilo ter izpodbijano sodbo razveljavilo. Ker je že nastopilo zastaranje izvršitve denarne kazni, je sodišče druge stopnje odločilo, da se postopek za njeno izvršitev iz tega razloga ustavi.

7. V posledici ustavitve postopka za izvršitev denarne kazni je sodišče druge stopnje na podlagi prvega odstavka 96. člena Zakona o kazenskem postopku odločilo, da stroški tega postopka, potrebni izdatki obsojenca ter potrebni izdatki in nagrada njegove zagovornice, bremenijo proračun.