Jedro

Iz navedenega je mogoče sklepati, da je treba v predlogu za taksno oprostitev navesti zgolj tiste polnoletne družinske člane, ki se poleg vlagatelja upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja po ZUPJS. V to kategorijo pa toženčeva polnoletna starša, ki sta stara 64 oziroma 66 let in od katerih le mati živi na istem naslovu kot toženec (kot navedeno v pritožbi), ne spadata (toženec je star 43 let, iz podatkov spisa pa ne izhaja niti, da bi bil dolžan preživljati svoja starša, niti, da bi bila onadva dolžna preživljati njega). Zatorej toženčev predlog za taksno oprostitev ne more biti nepopoln iz razloga, ker po pozivu sodišča ni navedel podatkov o svojih družinskih članih, zlasti z ozirom na to, da ni niti poročen niti nima otrok (kot navedeno v pritožbi).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlog tožene stranke z dne 6. 12. 2021 za taksno oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse za pritožbo kot nepopoln zavrže. 2. Zoper navedeni sklep vlaga tožena stranka (v nadaljevanju toženec) pravočasno pritožbo. Sklep izpodbija v celoti. Navaja, da je sodišču posredoval vse zahtevane podatke za oprostitev plačila sodne takse, in sicer svoje osebne podatke, ki se nanašajo na osebno ime, naslov stalnega prebivališča, davčno številko, EMŠO, državljanstvo in navedel opravilno številko predmetne zadeve, glede podatkov o dohodkih in zaposlitvi je pravočasno zapisal, da je trenutno zaposlen za 2 uri dnevno na podjetju A. d.o.o. in da je sodišču dal soglasje, da z namenom ugotavljanja materialnega položaja po uradni dolžnosti pridobi druge potrebne podatke, tudi podatke, ki so davčna tajnost. Podatkov o družinskih članih ni posredoval, saj nima otrok niti ni poročen. Njegova mama (stan. na istem naslovu kot on) in oče (stan. na drugem naslovu kot on) sta v osebnem stečaju. Pritožbenemu sodišču predlaga, da zadevo vrne v ponovno odločanje. V podobni zadevi je sodišče ugodilo njegovemu predlogu za taksno oprostitev, čeprav je sodišču posredoval iste podatke.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP).

5. Pregled zadeve pokaže, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev o zavrženju toženčevega predloga z dne 6. 12. 2021 za taksno oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse utemeljilo na dejstvu, da je toženec dne 7. 6. 2022 vložil pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje P 155/2021-2 z dne 12. 5. 2022 in po izdanem plačilnem nalogu za plačilo sodne takse za pritožbo z vlogo, ki jo je sodišče prejelo 5. 7. 2022, predlagal taksno oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse za pritožbo. Ker je bil navedeni predlog nepopoln, ga je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 11. 7. 20221 pozvalo na dopolnitev in ga opozorilo, da bo v nasprotnem primeru njegovo vlogo zavrglo. Toženec je vsled poziva sodišča sicer dne 24. 8. 2022 dopolnil svoj predlog za taksno oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, pri tem pa ni navedel podatkov o svojih polnoletnih družinskih članih. Sodišče prve stopnje je na podlagi navedenega zaključilo, da na podlagi prejetih podatkov ne more preveriti premoženjskega stanja družine, zato je v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP toženčev predlog z dne 6. 12. 2021 za taksno oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse kot nepopoln zavrglo.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje napačna, in sicer iz dveh razlogov. Iz izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje zavrglo toženčev predlog za taksno oprostitev z dne 6. 12. 2021, iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa ni razbrati, da bi tega dne toženec predlog za taksno oprostitev podal,2 temveč iz obrazložitve izhaja, da je toženec predlog za taksno oprostitev vložil 5. 7. 2022. Izrek izpodbijanega sklepa je torej v nasprotju z njegovo obrazložitvijo. Takšno pomanjkljivost bi bilo sicer mogoče odpraviti, ker gre za očitno pisno pomoto,3 zato bi lahko pritožbeno sodišče na podlagi petega odstavka 328. člena v zvezi s 366. členom ZPP naložilo sodišču prve stopnje popravo sklepa. Vendar se pritožbeno sodišče za takšno postopanje ni odločilo, ker je sodišče prve stopnje napravilo tudi napačne materialnopravne zaključke.

7. Nosilni razlog odločitve sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za taksno oprostitev je, da je toženec po prejemu sklepa z dne 11. 7. 2022, s katerim je bil pozvan, da dopolni svoj predlog za taksno oprostitev, sicer dne 24. 8. 2022 dopolnil predlog za taksno oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, vendar neustrezno, ker ni navedel podatkov o svojih polnoletnih družinskih članih, zato sodišče prve stopnje ni moglo preveriti premoženjskega stanja družine.

8. Pritožbeno sodišče izpostavlja, da se prvi odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) glasi: „_Sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (v nadaljnjem besedilu: družinski člani).“_ V skladu s prvim odstavkom 12.a člena ZST se materialni položaj stranke in njenih družinskih članov ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. To pomeni, da se ZST-1 glede opredelitve pojma družinskega člana (za potrebe odločanja o taksni oprostitvi) sklicuje na definicijo družinskega člana iz Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS). Iz 10. člena ZUPJS pa izhaja, da se pri ugotavljanju materialnega položaja poleg vlagatelja upoštevajo naslednje osebe: 1. zakonec oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti, ki je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti; 2. otroci in pastorki, ki so jih vlagatelj ali oseba iz prejšnje točke dolžni preživljati po zakonu (prvi odstavek 10. člena ZUPJS). Nadalje drugi odstavek 10. člena ZUPJS določa, da če je vlagatelj oseba iz 2. točke prvega odstavka 10. člena ZUPJS, se poleg njega pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo: 1. starši oziroma eden izmed staršev, ki mu je vlagatelj dodeljen v varstvo in vzgojo, in oseba, s katero eden izmed staršev živi v zakonski ali zunajzakonski skupnosti, ki je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti; 2. bratje in sestre oziroma pastorki, ki so jih osebe iz prejšnje točke dolžne preživljati po zakonu, ki ureja družinska razmerja.

9. Iz navedenega je mogoče sklepati, da je treba v predlogu za taksno oprostitev navesti zgolj tiste polnoletne družinske člane, ki se poleg vlagatelja upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja po ZUPJS. V to kategorijo pa toženčeva polnoletna starša, ki sta stara 64 oziroma 66 let in od katerih le mati živi na istem naslovu kot toženec (kot navedeno v pritožbi), ne spadata (toženec je star 43 let, iz podatkov spisa pa ne izhaja niti, da bi bil dolžan preživljati svoja starša, niti, da bi bila onadva dolžna preživljati njega).4 Zatorej toženčev predlog za taksno oprostitev ne more biti nepopoln iz razloga, ker po pozivu sodišča ni navedel podatkov o svojih družinskih članih, zlasti z ozirom na to, da ni niti poročen niti nima otrok (kot navedeno v pritožbi). Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju toženčevega predloga za taksno oprostitev iz razloga, ker ni navedel podatkov o družinskih članih, je torej napačna. Ob tem pritožbeno sodišče še pripominja, da sodišče prve stopnje na podlagi toženčevih vlog, v katerih ni navedel svojih družinskih članov, ni moglo sklepati na to, da družinske člane v smislu 10. oz. 12.a člena ZST-1 sploh ima.5

10. Odločitev o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje temelji na 3. točki 365. člena ZPP. V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje upoštevaje razloge sodišča druge stopnje ponovno odločati o toženčevem predlogu za taksno oprostitev z dne 5.7. 2022, ki ga je dopolnil 24.8.2022. 1 Z navedenim sklepom je sodišče prve stopnje toženca pozvalo, naj svoj predlog za oprostitev, zmanjšanje oziroma obročno plačilo sodne takse za pritožbo z dne 5. 7. 2022 dopolni oziroma popravi tako, da navede in sodišču posreduje med drugim še podatke o dohodkih in premoženju njega in njegovih družinskih članov iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 12.a člena Zakona o sodnih taksah in soglasje tožene stranke in njenih polnoletnih družinskih članov, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega stanja položaja stranke in njenih družinskih članov po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost. 2 Pregled spisa pokaže, da do 6. 12. 2021 tožencu niti ni bila vročena dopolnitev tožbe (do vročitve je prišlo 17. 12. 2022), toženec pa se je v pravdo spustil komaj dne 29.12.2021, ko je vložil odgovor na dopolnitev tožbe (postopek se je namreč začel na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine). 3 V izreku bi moralo pisati, da se zavrže 1. predlog tožene stranke z dne 5. 7. 2022 za taksno oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse za pritožbo. 4 Med družinske člane, ki se preživljajo s sredstvi taksnega zavezanca in se upoštevajo pri oprostitvi plačila sodne takse, se štejejo osebe, za katere obstaja zakonska dolžnost preživljanja (VS RS sklep I Up 435/2009 z dne 27. 5. 2010, VS RS sklep I Up 41/2010 z dne 8. 9. 2010). 5 Pritožbeno sodišče v tej zvezi tudi ugotavlja, da sodišče prve stopnje tožencu s sklepom z dne 11. 7. 2022, s katerim ga je pozvalo na dopolnitev predloga za taksno oprostitev, niti ni naložilo, naj v primeru, če družinskih članov v smislu 10. oz. 12.a člena ZST-1 nima, to v dopolnitvi predloga za taksno oprostitev izrecno navede, zato bi lahko povprečno skrbna stranka poziv sodišča razumela v smislu, da mu družinskih članov v smislu 10. oz. 12.a člena ZST-1 ni treba navesti, če jih nima.