Jedro

Enako kot med postopkom na prvi stopnji toženec tudi v pritožbi le nesubstancirano zatrjuje, da je bilo vozilo kupljeno po načelu videno-kupljeno. Tožena stranka mora za uspeh v pravdi ugovorne trditve dokazati; zgolj pavšalno zatrjevanje ne zadostuje. Tožnikovih trditev o sklenjenem dogovoru, da bo popravilo počenega stekla plačal toženec, če ne preko svojega zavarovanja pa osebno, toženec ni prerekal. Na vlogo, v kateri je tožnik po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine podal tožbene navedbe, toženec namreč niti odgovoril ni. Trditve tožnika iz navedene vloge se zato štejejo za priznane.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 186 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 8 dni od prejema te sodbe, od tedaj dalje do plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki (toženec) naložilo plačilo 564,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 6. 2020 dalje do plačila in 227,33 EUR stroškov postopka. Kar je tožeča stranka (tožnik) zahtevala več ali drugače, je zavrnilo.

2. Laično pritožbo je vložil toženec, in sicer navaja: "Sodbo izpodbijam v celoti in zahtevam ustni zagovor. Še enkrat ponavljam, da je bil avto prodan videno-kupljeno. Pred prodajo avtomobila sem sam hotel na zavarovalnico zamenjati steklo, saj sem imel kasko zavarovan avto. Medtem se je našel kupec, ki je vztrajal, da bi kupil avto kljub počenemu steklu. Dogovor je bil, da zaradi malo počenega stekla znižam ceno avtomobila. Vse kar navaja A. A. je laž. S to lažjo si želi poravnati stroške, katere bi moral kriti sam. Kot dokazilo imam tudi pričo B. B., ki je slišala najin telefonski pogovor."

3. Tožnik je na pritožbo odgovoril. Pritrjuje razlogom izpodbijane sodbe, opozarja na pritožbene novote in predlaga, naj višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Priglaša stroške z odgovorom na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker tožbeni zahtevek ne presega 2.000 EUR, se za postopek uporabljajo določila Zakona o pravdnem postopku (ZPP) o sporih majhne vrednosti (SMV). V postopkih v SMV sta poudarjeni načeli pospešitve in ekonomičnosti postopka, omejeno pa je načelo materialne resnice, kar se med drugim odraža v tem, da je omejeno število vlog v postopku (451. do 453. člen ZPP) ter da prvostopenjske sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi relativnih bistvenih kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP (prvi odstavek 458. člena ZPP). Višje sodišče je tako vezano na dejansko stanje, kakršnega je ugotovilo sodišče prve stopnje.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta tožnik kot kupec in toženec kot prodajalec sklenila pogodbo za nakup avtomobila, da je imelo vozilo počeno vetrobransko steklo, da je tožnik kupnino v celoti poravnal, s popravilom stekla pa je imel še dodatne stroške, ki jih je na podlagi ustnega dogovora med pogodbenima strankama dolžan plačati toženec.

7. Trditev iz ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, da je bilo vozilo kupljeno po načelu videno-kupljeno, toženec ni ničemer podkrepil in so ostale neizkazane. Enako kot med postopkom na prvi stopnji toženec tudi v pritožbi le nesubstancirano zatrjuje, da je bilo vozilo kupljeno po načelu videno-kupljeno. Tožena stranka mora za uspeh v pravdi ugovorne trditve dokazati; zgolj pavšalno zatrjevanje ne zadostuje.

8. Tožnikovih trditev o sklenjenem dogovoru, da bo popravilo počenega stekla plačal toženec, če ne preko svojega zavarovanja pa osebno, toženec ni prerekal. Na vlogo, v kateri je tožnik po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine podal tožbene navedbe, toženec namreč niti odgovoril ni. Trditve tožnika iz navedene vloge se zato štejejo za priznane (214. člen ZPP). Da je bila zaradi počenega stekla znižana cena avtomobila, je prvič navedel šele v pritožbi. Šele v pritožbi predlaga svoje zaslišanje (pa še to le smiselno) in tudi pričo B. B. je prvič omenil šele v pritožbi. Zakaj je navede trditve in dokaze podal šele v pritožbi, ne obrazloži; gre za nedopustne pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP).

9. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je na dolžnost izpolnitve prevzetih obveznosti (9. člen Obligacijskega zakonika) oprta odločitev materialnopravno pravilna. Tudi nobene uradoma upoštevne absolutne bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP ni, pritožnik pa absolutnih bistvenih kršitev določb postopka ne uveljavlja. Višje sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Toženec, ki s pritožbo ni uspel, mora tožniku povrniti njegove potrebne (155. člen ZPP) stroške, ki jih je imel z odgovorom na pritožbo. Te je višje sodišče odmerilo na podlagi stroškovnika tožnika in skladno z Odvetniško tarifo (OT). Priznalo je vse priglašene stroške pritožbenega postopka: 250 točk za sestavo odgovora na pritožbo (tar. št. 22/1 OT) in 2 % materialnih stroškov skladno s tretjim odstavkom 11. člena OT. Ob vrednosti točke 0,6 EUR to znaša 153 EUR. Od priznanih odvetniških storitev je obračunalo 22 % DDV. Skupaj znašajo stroški tožnika 186 EUR. Toženec jih je dolžan plačati v roku 8 dni od prejema te sodbe (četrti odstavek 358. člena ZPP), če jih ne bo, bo prišel v zamudo in bo od tedaj dalje dolgoval še zakonske zamudne obresti (299. in 378. člen OZ).