Jedro

Tožnik je vložil tožbo še v času veljavnosti ZDSS, Okrožno sodišče v Ljubljani pa je odločilo o svoji nepristojnosti šele v času veljavnosti ZDSS-1. Na odločitev zato ne vpliva, ali del terjatve tožnika izvira iz pogodbe o delu po ZDR/90 ali po ZOR, temveč je odločilno, da v času odločitve o nepristojnosti in o odstopu zadeve delovnemu sodišču, to sodišče ni bilo pristojno za odločanje v sporih iz pogodb o delu za opravljanje začasnih oziroma občasnih del.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

Tožnik je pri Okrožnem sodišču v Ljubljani dne 8.10.2002 vložil tožbo za plačilo 5,630.000 tolarjev z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče je s sodbo in sklepom, opr. št. P 2708/2002-2 z dne 24.4.2006, naložilo toženi stranki, da tožniku plača znesek 5,370.000 tolarjev z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški postopka, višji zahtevek zavrnilo, in obenem odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje o zahtevku za plačilo 200.000 tolarjev z zakonskimi zamudnimi obrestmi in se zadeva v tem obsegu odstopi v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. Zoper odločitev v ugodilnem delu sodbe in odločitev o pravdnih stroških se je pritožila tožena stranka. Višje sodišče v Ljubljani je pritožbi ugodilo, sodbo v tem delu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 4328/2006 z dne 5.6.2007).

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani pristojnosti v sporu za plačilo 200.000 tolarjev (834,58 EUR) ni sprejelo. Zato je predlagalo Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, da odloči v sporu o pristojnosti. V predlogu navaja, da je bil tožnik s sklepom Vlade Republike Slovenije z dne 22.6.2000 imenovan za predsednika komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj, povezanih z namembnostjo in ureditvijo grobišč v Kočevskem Rogu in drugih tovrstnih grobišč. Za opravljanje organizacijskih in strokovno tehničnih del je bila med strankama podpisana pogodba o delu (dne 22.6.2000 in 1.12.2000). Kljub temu, da gre za pogodbo, ki se sklicuje na 107. do 110. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR/90, Uradni list Republike Slovenije, št. 14/90 in nadalj.), to ne pomeni, da gre za pogodbo o začasnem in občasnem delu po delovni zakonodaji. Tožnik je bil namreč imenovan za predsednika komisije v skladu s programom Vlade Republike Slovenije, kar ne predstavlja podlage za delovno pravno pogodbo.

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Iz podatkov o kompetenčnem dejanskem stanju izhaja, da je bil tožnik imenovan za predsednika komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj povezanih z namembnostjo ureditve grobišč v Kočevskem Rogu in drugih tovrstnih grobišč (sklep z dne 22.6.2000). Iz sklepa Vlade Republike Slovenije z dne 27.7.2000 tudi izhaja, da komisija deluje s pomočjo denarnih sredstev, predvidenih za njeno delo za izvedbo programa iz proračuna za tekoče leto, članom komisije pa se za njihovo delo zagotavljajo dnevnice, kilometrine in sejnine. Tožnik je z dr. A. B. podpisal pogodbo o delu (na podlagi 107. in 110. člena ZDR), iz katere izhaja, da se zavezuje opraviti prevzeta dela najkasneje do 1.12.2000, za plačilo 100.000 tolarjev neto. Ta znesek zahteva od tožene stranke. Enak znesek zahteva tudi za opravljeno delo od 2.12.2000 do 31.7.2001 (ob predloženem pregledu mesečnega dela za komisijo).

Iz teh ugotovitev izhaja, da med strankama ni prišlo do sklenitve delovnega razmerja in tožnik ne uveljavlja pravic iz delovnega razmerja. Drugačni zaključki Okrožnega sodišča v Ljubljani so napačni. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani pa v svojem predlogu izhaja iz narave pogodbe o delu, češ da ne gre za pogodbo o začasnem opravljanju dela po 107. do 110. členu ZDR, vendar tudi to za odločitev o pristojnosti ni bistveno.

Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Uradni list Republike Slovenije, št. 19/94) je v 4. točki 4. člena določal, da so delovna sodišča pristojna za odločanje o sporih iz pogodb o delu za opravljanje začasnih oziroma občasnih del, sedaj veljavni Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Uradni list Republike Slovenije, št. 2/2004), ki je začel veljati 1.1.2005, pa te pristojnosti ne določa več. To je tudi logična posledica sedanje materialne delovne zakonodaje.

Tožnik je tožbo vložil še v času veljavnosti ZDSS, vendar je Okrožno sodišče v Ljubljani odločilo o svoji nepristojnosti šele s sklepom z dne 24.4.2006, to je že v času veljavnosti ZDSS-1. Na odločitev torej ne vpliva odgovor na vprašanje, ali del terjatve (!) tožnika izvira iz pogodbe o delu po ZDR/90 ali po Zakonu o obligacijskih razmerjih (ZOR, Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nadalj.), temveč je odločilno, da v času odločitve o nepristojnosti in o odstopu zadeve delovnemu sodišču, to sodišče ni bilo pristojno za odločanje v sporih iz pogodb o delu za opravljanje začasnih oziroma občasnih del. Ker obenem ne gre za spor o pravicah iz delovnega razmerja, je Vrhovno sodišče na podlagi 2. odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list Republike Slovenije, št. 26/99 in nadalj.), upoštevajoč 1. člen ZPP in (glede na vrednost spornega predmeta) 30. člen ZPP, sklenilo, da je za odločanje stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.