Jedro

Dokazilo o izpolnjevanju preostalih šolskih obveznosti na drugi šoli, in ne na tisti, na katero je bil upnik v spornem obdobju vpisan potrjuje po dolžniku smiselno nakazano, da je upnikov vpis služil zagotovitvi njegovega statusa dijaka v času, ko je upnik poskušal dokončati nedokončano predhodno začeto izobraževanje. Slednje pa za zaključek o upnikovem rednem šolanju ne more zadoščati glede na že uveljavljeno stališče v sodni praksi o pojmu rednega šolanja, ki pomeni tudi, da mora študent oz. dijak v rednem roku zaključiti izobraževanje na tisti usmeritvi, na katero je bil ob začetku šolanja sprejet.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in potrdi sklep sodišča prve stopnje: - v izpodbijanem delu I. točke izreka (za znesek glavnice v višini 1.740,34 EUR ter pripadajočih zakonskih zamudnih obresti), - v izpodbijanem delu II. točke izreka (za znesek glavnice v višini 706,50 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi), - v odločitvi o stroških postopka (III. točka izreka) ter - v izpodbijani IV. točki izreka.

II. Stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje delno ugodilo ugovoru dolžnika in sklep o izvršbi I 123/2014 z dne 8. 1. 2015 razveljavilo za znesek glavnice v višini 6.703,57 EUR, za zakonske zamudne obresti od posameznih zneskov glavnice (zapadlih neplačanih obrokov preživnine) v višini in od datumov, podrobneje navedenih v izreku prvostopnega sklepa, ter glede izvršilnih stroškov za znesek 92,67 EUR (I. točka izreka). V presežku je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zavrnilo (II. točka izreka). Upniku je naložilo, da je dolžan dolžniku v 8 dneh povrniti 36,40 EUR stroškov skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (III. točka izreka) ter odločilo, da upnik sam nosi stroške vloge z dne 24. 3. 2015 (IV. točka izreka).

2. Zoper prvostopno odločitev se po svojih pooblaščencih pravočasno pritožujeta obe stranki. Upnik iz vseh pritožbenih razlogov izpodbija prvostopno odločitev v delu, ki se nanaša na plačilo preživnine za šolsko leto 2013/2014 v znesku 1.740,34 EUR (zajeto v razveljavljenem delu sklepa o izvršbi za znesek glavnice v višini 6.703,57 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi). Ne strinja se s prvostopno odločitvijo, da je upniku priznalo preživnino za obdobje od 5. 1. 2012 do 31. 8. 2012, ni pa mu priznalo preživnine za obdobje od septembra 2013 do avgusta 2014, ko je bil vpisan na Srednjo tehniško šolo Koper, z argumentom, da upnik ni navajal podatkov o tem, da bi opravil kakršnekoli šolske obveznosti. Poudarja, da je bil v šolskem letu 2013/2014 vpisan v 1. letnik Srednje tehniške šole Koper, kot izhaja iz dopisa te šole in njenega potrdila. V tem šolskem letu je tudi uspešno opravil poklicno maturo na Srednji gradbeni šoli in gimnaziji Maribor, torej je šolanje uspešno zaključil in dosegel poklic, kar pomeni, da se je v šolskem letu 2013/2014 redno šolal. Upnik vlaga pritožbo tudi iz razloga, ker sodišče ni odločilo o njegovi pritožbi zoper sklep o začasni odredbi opr. št. Z 2/2015 z dne 15. 1. 2015, izdan na predlog dolžnika, ki velja do pravnomočne odločitve o ugovoru zoper sklep o izvršbi v predmetni izvršilni zadevi. Nadalje se ne strinja s prvostopno odločitvijo, da mu ni priznalo stroškov za sestavo vloge z dne 24. 3. 2015, ki jo je moral vložiti na poziv sodišča. Upnik predlaga ugoditev pritožbi in priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnik prvostopno odločitev v delu, v katerem je sodišče zavrnilo njegov ugovor zoper sklep o izvršbi zaradi plačila 706,50 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, izpodbija iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Ne strinja se s prvostopnim stališčem, da ni mogoče upoštevati dolžnikovega ugovora v delu, ko navaja, da je za obdobje od januarja do vključno avgusta 2012 poravnal preživninske obveznosti, kar je dokazoval z bančnimi izpiski. Ker dolžnik pod postavko „namen nakazila“ ni ničesar navedel, je po izpodbijanem zaključku sodišča prve stopnje na podlagi pravil o vračunanju (287. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ) ter v skladu z izjavo upnika potrebno šteti, da so se z navedenim plačilom poplačale že zapadle starejše preživninske terjatve in ne terjatve, zapadle v mesecu, v katerem je bilo plačilo izvršeno. Dolžnik sicer priznava, da pod postavko „namen nakazila“ ni navedel ničesar, kar pa pa po njegovem prepričanju ne pomeni avtomatizma za uporabo pravila o vračunanju po drugem odstavku 287. člena OZ. Potrebno je namreč upoštevati, da se preživninska terjatev vsakoletno valorizira na podlagi obvestila centra za socialno delo, kar pomeni, da se višina preživnine iz leta v leto spremeni. V obravnavani zadevi se je glede na obvestilo o uskladitvi preživnine, ki ga je k predlogu za izvršbo priložil upnik, preživnina s 1. 4. 2012 zvišala na 141,30 EUR, in prav od takrat (od aprila do vključno septembra 2012) je dolžnik upniku vsakomesečno pričel nakazovati natančno tak znesek (pred tem pa nižji znesek - 133,42 EUR). Zato je po mnenju dolžnika iz višine posameznih zneskov nakazil (ki jih je dolžnik vsak mesec nakazal do centa natančno) mogoče jasno razbrati, za katero obdobje se nakazilo nanaša, kakor tudi, da ni bil namen teh nakazil plačilo že zapadlih - starih preživninskih obveznosti, ampak plačilo tekočih preživninskih obveznosti. Prvostopno sodišče je po mnenju dolžnika v izpodbijanem delu sklepa zavzelo preveč restriktivno stališče glede uporabe pravil o vračunanju. Dolžnik predlaga spremembo izpodbijanega sklepa, tako da se sklep o izvršbi razveljavi za nadaljnjih 706,50 EUR skupaj s pripadki. Priglaša pritožbene stroške.

4. Odgovora na pritožbo nasprotne stranke sta vložili obe stranki. Upnik se v odgovoru na pritožbo dolžnika zavzema za njeno zavrnitev in potrditev po dolžniku izpodbijanega dela prvostopnega sklepa ter priglaša stroške odgovora na pritožbo. Dolžnik se v odgovoru na pritožbo upnika zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter v okviru v pritožbah uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu sklepa ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih niti v pritožbi upnika zgolj pavšalno uveljavljanih procesnih kršitev. Na podlagi pravilno in dovolj popolno ugotovljenega dejanskega stanja je bilo v obravnavani zadevi tudi materialno pravo pravilno uporabljeno.

7. V obravnavani zadevi je upnik na podlagi izvršljivega dogovora o preživnini terjal izterjavo posameznih zapadlih mesečnih preživninskih obrokov v obdobju od leta 1998 do 1999, v letih 2003 do 2007, ter v letih 2009 do 2014. Na podlagi v dolžnikovem ugovoru podanega ugovora zastaranja je prvostopno sodišče zaključilo, da so zastarali vsi preživninski obroki, ki so dospeli v plačilo najkasneje do 5. 12. 2011, ter posledično v tem obsegu ugodilo ugovoru dolžnika, kar ni pritožbeno izpodbijano. Po v tem delu neizpodbijani prvostopni odločitvi lahko tako upnik upoštevaje zastaranje dela preživninske terjatve terja le še zneske (preživninske obroke), ki so zapadli v plačilo od 5. 1. 2012 dalje. Po neprerekanem izračunu dolžnika znaša skupen znesek zastaranih terjatev 5.524,19 EUR.

8. Po upniku pritožbeno izpodbijana pa je prvostopna odločitev v delu, v katerem je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru dolžnika, da terjatev upnika iz naslova preživnine za obdobje od septembra 2013 do avgusta 2014 ni nastala, ker se (takrat že polnoletni) upnik v navedenem obdobju ni redno šolal. V skladu z drugim odstavkom 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) so starši otroka, ki se redno šola, pa tudi če se redno šola, vpisan na izredni študij, dolžni preživljati tudi po polnoletnosti, vendar največ do dopolnjenega šestindvajsetega leta. Prvostopno sodišče je iz potrdila o vpisu (priloga A8) pravilno ugotovilo, da je bil upnik v navedenem spornem obdobju vpisan v Srednjo tehniško šolo Koper, vendar ni predložil nobenih dokazil o tem, da bi na tej šoli vse leto obiskoval izobraževanje in redno opravljal obveznosti oz. niti, da bi na tej šoli opravil kakršnokoli obveznost. Redno šolanje v smislu 123. člena ZZZDR je pravni standard, torej nedoločen pravni pojem, ki ga je treba napolniti po kriterijih in merilih sodne prakse. Ta je že sprejela stališče, da pravnega standarda o rednem šolanju ni mogoče razlagati dobesedno in ga enačiti samo s formalnim statusom študenta ali dijaka. Redno šolanje predstavlja predvsem redno izpolnjevanje šolskih ali študijskih obveznosti. Pomembno je, da gre za tako izobraževanje, ki pripelje do javno priznane izobrazbe. Namen rednega šolanja je pridobitev izobrazbe ali poklica zaradi zagotovitve lastnega preživljanja(1). Glede na povzeto torej tudi po presoji sodišča druge stopnje za dokaz rednega šolanja upnika v spornem obdobju, ki ga upravičuje do plačila preživnine od dolžnika, ne more zadoščati v pritožbi ponovno izpostavljeno potrdilo o vpisu v 1. letnik Srednje tehniške šole v Kopru v šolskem letu 2013/2014, ob izostanku kakršnihkoli navedb in posledično tudi dokazil o tem, da bi upnik na tej šoli tudi opravljal šolske obveznosti. Ker po že zgoraj pojasnjenem rednega šolanja ni mogoče enačiti s formalnim statusom študenta ali dijaka, v dokaz rednega šolanja v navedenem obdobju ne more zadoščati niti dokazilo, na katerega se sklicuje upnik v pritožbi, da je prav v tem šolskem letu opravil poklicno maturo na drugi šoli - Srednji gradbeni šoli in gimnaziji Maribor, na kateri se je že predhodno izobraževal (do leta 2011/2012), vendar šolanja vse do takrat ni uspešno zaključil. V pritožbi izpostavljeno dokazilo o izpolnjevanju preostalih šolskih obveznosti na drugi šoli, in ne na tisti, na katero je bil upnik v spornem obdobju vpisan (pri čemer je pripomniti, da gre za isto stopnjo šolanja - srednješolsko izobraževanje), po presoji sodišča druge stopnje tembolj potrjuje po dolžniku smiselno nakazano, da je upnikov vpis v Srednjo tehniško šolo v Kopru v letu 2013/2014 služil zagotovitvi njegovega statusa dijaka v času, ko je upnik poskušal dokončati nedokončano predhodno začeto izobraževanje. Slednje pa za zaključek o upnikovem rednem šolanju ne more zadoščati glede na že uveljavljeno stališče v sodni praksi o pojmu rednega šolanja, ki pomeni tudi, da mora študent oz. dijak v rednem roku zaključiti izobraževanje na tisti usmeritvi, na katero je bil ob začetku šolanja sprejet(2). Po vsem obrazloženem, je prvostopno sodišče po presoji sodišča druge stopnje glede obdobja od septembra 2013 do avgusta 2014 povsem utemeljeno sledilo ugovoru dolžnika, da v tem obdobju pogoji za nastanek preživninske terjatve niso bili izpolnjeni, ter posledično v I. točki izreka izpodbijanega sklepa ugodilo ugovoru dolžnika glede iz tega naslova uveljavljane preživnine v skupni višini 1.740,34 EUR.

9. Neutemeljena oz. za odločitev v obravnavani zadevi nerelevantna je upnikova pritožbena graja, da sodišče prve stopnje ni odločilo o njegovi pritožbi zoper sklep o začasni odredbi, izdani v drugem postopku (opr. št. Z 2/2015), čeprav naj bi se le-ta vsebinsko nanašala na konkretno zadevo, v kateri pa, glede na podatke v spisu, ni bila izdana nobena začasna odredba.

10. Po drugi strani pa je pravilna tudi po dolžniku izpodbijana prvostopna odločitev o zavrnitvi ugovora v delu, ki se nanaša na v obdobju od januarja do septembra 2012 opravljena plačila preživnine (v pritožbeno spornem znesku glavnice v višini 706,50 EUR). Dolžnik je sicer z dokazili o opravljenih plačilih le-ta uspel dokazati, ker pa ob opravljenem posameznem plačilu ni navedel, konkretno kateri zapadli obrok preživnine plačuje oz. za katero obdobje plačuje preživnino, med strankama pa ni sporno, da je dolžnik takrat dolgoval že večje število zapadlih obrokov preživnine (po upniku neprerekani izračun, da znaša sedaj zastarani znesek preživnine v skupni višini kar 5.524,19 EUR), je upnik, pa tudi sodišče prve stopnje pravilno štelo, da so se v skladu z drugim odstavkom 287. člena OZ z izpostavljenimi plačili poravnali najstarejši zapadli preživninski obroki. Pravilen je prvostopni zaključek, da bi moral dolžnik, če bi hotel z opravljenimi (mesečnimi) plačili v letu 2012 pokrivati sprotne obroke preživnine, pri posameznem znesku že ob plačilu, torej najkasneje ob izpolnitvi, specifično navesti, za katero obdobje plačuje preživnino, če bi hotel sam veljavno opraviti izbiro obdobja.

11. V skladu s prvim odstavkom 287. člena OZ v primeru, če je med istimi osebami več istovrstnih obveznosti, pa tisto, kar dolžnik izpolni, ne zadostuje, da bi se mogle vse poravnati, potem se, če se o tem nista sporazumela upnik in dolžnik, obveznosti vračunajo po istem vrstnem redu, ki ga določi dolžnik najpozneje ob izpolnitvi. Če ni dolžnikove izjave o vračunavanju, se obveznosti poravnavajo po vrstnem redu, kot je katera zapadla v izpolnitev (drugi odstavek 287. člena OZ). V praksi je že uveljavljeno stališče, da kadar dolžnik denarno obveznost izpolnjuje tako, da banki, ki vodi njegov denarni (transakcijski) račun, izda nalog za plačilo, izbiro opravi s tem, da v nalogu za plačilo bodisi kot namen nakazila navede obveznost, ki jo plačuje, bodisi uporabi referenčno številko (sklic), ki jo je določil upnik(3). Take izbire dolžnik v obravnavani zadevi ni opravil niti tega ni zatrjeval. Ni se mogoče strinjati z dolžnikovo pritožbeno grajo zmotne uporabe materialnega prava, v okviru katere le-ta izpostavlja, da naj bi prvostopno sodišče zavzelo preveč restriktivno stališče glede uporabe pravil o vračunanju, ter da naj bi bilo mogoče v obravnavani zadevi že iz višine posameznih zneskov nakazil jasno razbrati, za katero obdobje se nakazilo nanaša, kakor tudi, da ni bil namen teh nakazil plačilo že zapadlih - starih preživninskih obveznosti, ampak plačilo tekočih preživninskih obveznosti. S tem v zvezi sodišče druge stopnje izpostavlja neprerekane navedbe upnika, da je v začetnih mesecih leta 2012 višina mesečnega preživninskega obroka znašala 137,18 EUR, dolžnik pa je v teh mesecih glede na dokazila o plačilih (in pritožbena zatrjevanja) nakazoval obroke v višini 133,42 EUR (kolikor je znašal mesečni preživninski obrok od 1. 4. 2009 do naslednje valorizacije preživnine v letu 2010). Iz same višine plačanega obroka tako ni bilo mogoče neposredno sklepati na obdobje, za katerega naj bi bila po izbiri dolžnika poravnana preživnina s posameznim plačilom. Šele pri kasnejših plačilih obrokov preživnine (od aprila 2012 do avgusta 2012) se je višina dolžnikovega plačila uskladila z višino aktualnega obroka preživnine, kar pa po vsem zgoraj obrazloženem glede na zaostale preživninske obveznosti tudi po presoji sodišča druge stopnje ne more zadoščati za nedvomni dokaz dolžnikove določitve vrstnega reda vračunavanja.

12. Potrditev izpodbijanega dela odločitve o glavni stvari (o ugovoru dolžnika) je narekovala tudi preizkus prvostopne odločitve o stroških ugovornega postopka, vsebovane v III. točki izreka prvostopnega sklepa, ki je bila ob odsotnosti izrecne pritožbene graje v tej smeri zgolj predmet uradnega preizkusa. Le-ta ni pokazal po uradni dolžnosti upoštevnih nepravilnosti, kar je narekovalo potrditev navedene stroškovne odločitve. S tem v zvezi je povsem sprejemljiva tudi po upniku izpodbijana (v posebni, IV. točki izreka prvostopnega sklepa vsebovana) prvostopna odločitev o nepriznavanju potrebnosti upnikovih stroškov za vlogo z dne 24. 3. 2015. Le-ta po vsebini (in celo po naslovu) predstavlja upnikov ponoven odgovor na ugovor dolžnika, sicer podan na poziv sodišča prve stopnje, v katerem pa upnik dejansko ni navedel nič novega, kot je pravilno zaključilo že sodišče prve stopnje, zato stroški te vloge ne morejo predstavljati za izvršbo potrebnih stroškov po petem odstavku 38. člena ZIZ.

13. Ker niti upnik niti dolžnik s svojima pritožbama nista uspela, krijeta v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ sama svoje pritožbene stroške, kakor tudi stroške odgovorov na pritožbi, s katerimi nista v odločilni meri prispevala k odločitvi o pritožbah (peti odstavek 38. člena ZIZ in prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Tako tudi sklep VS RS II Ips 185/2003 z dne 8. 5. 2003. Op. št. (2) : Tako VSL sodba IV Cp 1488/2012 z dne 13. 6. 2012. Op. št. (3) : Tako N. Plavšak v: OZ s komentarjem, splošni del, 2. knjiga, Ljubljana, GV založba, 2003, str. 332, tudi sodba VSC Cp 1464/2007 z dne 12. 11. 2008.