Jedro

Plačilo komunalnega prispevka je materialni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, če obstaja pravna podlaga za konkretno odmero.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1751/2000-8 z dne 7.3.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 15.9.2000, s katero je ta izdala Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d. (v nadaljevanju DARS) delno enotno dovoljenje, s katerim je dopolnila delno enotno dovoljenje z dne 6.10.1999. Dopolnitev prvotnega delnega enotnega dovoljenja obsega več točk in se nanaša na vključitev še dodatnih parcel v to dovoljenje, na postavitev in dopolnitev avtocestne vzdrževalne baze, novega objekta nadvoza 4-5/A, na vzpostavitev naprav in opreme za ABC sistem pobiranja cestnine, na projekte, ki so podlaga za izdajo tega dovoljenja, na soglasja, ki so bila dana k dopolnjenemu dovoljenju in na pogoje, ki so bili dodani v zvezi s predvideno dopolnitvijo enotnega dovoljenja za gradnjo. V obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da je v obravnavani zadevi sporno delno enotno dovoljenje, s katerim se dopolnjuje delno enotno dovoljenje za gradnjo avtoceste K.-L. na odseku K.-K., pri čemer tožeča stranka trdi, da se to dovoljenje ne bi smelo izdati prej, preden investitor ni izkazal izpolnjenih obveznosti v zvezi s plačilom komunalnega prispevka. Po presoji sodišča tožeča stranka nima prav, ko izpodbija obravnavano dovoljenje zaradi neplačila komunalnega prispevka. Po 45. členu Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97, v nadaljevanju ZSZ) je gradnja javne infrastrukture oproščena plačila komunalnega prispevka. Objekti javne infrastrukture so opredeljeni v 3. členu ZSZ, mednje spadajo tudi objekti in omrežja, namenjeni izvajanju gospodarskih javnih služb na področju prometa, če je tako določeno z zakonom. Po Zakonu o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97, v nadaljevanju ZJC) so javne ceste javno dobro. ZJC v 13. členu določa, kaj vse sestavlja javno cesto, medtem ko je razlaga pojmov vsebovana v 14. členu ZJC. Avtocesta z vsemi sestavinami, torej tudi objekti in napravami, predvidenimi z izpodbijanim dovoljenjem tožene stranke, je oproščena komunalnega prispevka. Navaja še, da je celoten sistem obračunavanja in pobiranja komunalnega prispevka po novem ZSZ urejen drugače kot je bil po starem ZSZ (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85, 33/89, 24/92, 29/95, v nadaljevanju ZSZ/84). Po novem ZSZ izdaja gradbenega dovoljenja ni več pogojena s predhodnim plačilom komunalnega prispevka, kot je bilo to prej določeno v 45. členu ZSZ/84. Zato občina nima več pravne podlage za izpodbijanje enotnih dovoljenj za gradnjo oziroma gradbenih dovoljenj zaradi neplačila komunalnega prispevka.

Tožeča stranka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da 2. odstavek 44. člena ZSZ določa, da mora biti komunalni prispevek plačan pred izdajo gradbenega dovoljenja, zato bi tožena stranka to določbo morala spoštovati, saj občina v postopek izdaje gradbenega dovoljenja ni vključena. V nasprotju z javno koristjo bi bilo, da zavezanec po 43. členu ZSZ, ki namerava graditi nov objekt, ne bi plačal komunalnega prispevka. Ker 1. odstavek 44. člen ZSZ določa, da odločbo o odmeri komunalnega prispevka izda občinska uprava na zahtevo investitorja, lahko stranka zahteve sploh ne vloži ali pa jo umakne, kar pomeni, da ne bi plačala komunalnega prispevka. Strokovno ni mogoče slediti tako široki razlagi 2. odstavka 13. člena ZJC, ki jo je podalo sodišče. Objekti za katere se daje gradbeno dovoljenje v konkretni zadevi (točke 3.3.1; 3.3.2 in 3.3.3) predstavljajo samostojno celoto in bi bili lahko locirani kjerkoli, ne samo ob avtocesti, sami po sebi pa niso neposredno namenjeni izvajanju gospodarskih javnih služb, kot to določa 3. člen ZSZ. Po tako široki razlagi pojma infrastrukture, je tudi poslovna stavba podjetja za vzdrževanje avtocest javna infrastruktura, za katero se ne plača komunalni prispevek, saj je podjetje ustanovljeno za vzdrževanje AC. Iz razčlenitve pojmov 14. člena ZJC ti objekti ne morejo biti kategorizirani kot javna cesta, saj bodo glede na izdana soglasja sami potrebovali komunalno infrastrukturo. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Tožena stranka in Državni pravobranilec Republike Slovenije na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Komunalni prispevek je po ZSZ plačilo sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča in pripada občini, kjer se zemljišče nahaja. Zakon o stavbnih zemljiščih iz leta 1984 je v 45. členu določal, da komunalni prispevek odmeri investitorju občinski upravni organ, pristojen za izdajo lokacijskega dovoljenja in, da brez potrdila o plačanem prispevku ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja. Tudi po veljavnem ZSZ mora investitor praviloma plačati komunalni prispevek. Po določbi 1. odstavka 44. člena ZSZ odločbo o odmeri komunalnega prispevka na zahtevo investitorja izda občinska uprava. ZSZ sicer ne določa več predložitve potrdila o plačanem komunalnem prispevku, da bi se lahko izdalo gradbeno dovoljenje, pač pa v 2. odstavku 44. člena določa, da je investitor dolžan plačati komunalni prispevek pred izdajo gradbenega dovoljenja. To pa po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da je plačilo komunalnega prispevka materialni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, če obstaja pravna podlaga za konkretno odmero. Zato je na podlagi te določbe upravni organ, ki je stvarno pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, dolžan ugotoviti, ali je bil komunalni prispevek plačan ali ne. Če ga zavezanec (investitor) ni plačal, pa bi ga moral, bo upravni organ zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja moral zavrniti.

Glede na navedeno sodišče prve stopnje sicer nima prav, ko meni, da po ZSZ izdaja gradbenega dovoljenja ni več pogojena s predhodnim plačilom komunalnega prispevka, vendar pa je pravilno presodilo, da gre v obravnavanem primeru za gradnjo javne infrastrukture, za katero pa ZSZ določa izjem glede plačila komunalnega prispevka. Po določbi 1. odstavka 45. člena ZSZ se namreč za gradnjo javne infrastrukture, to je za objekte in omrežja, ki so neposredno namenjeni izvajanju gospodarskih javnih služb na področju prometa in zvez, če je tako določeno z zakonom (v tem primeru ZJC), ne plačuje komunalni prispevek.

Na drugačno odločitev pritožbenega sodišča ne more vplivati pritožbeni ugovor, da gre v konkretnem primeru za preširoko razlago pojma javne infrastrukture. Za sestavni del javne ceste, ki je po ZJC javno dobro, ZJC v 2. odstavku 13. člena šteje tudi objekte in naprave, ki jih je investitor zgradil za opravljanje rednega vzdrževanja ceste in za opravljanje spremljajočih dejavnosti ob cesti. Res je, da bi bili lahko objekti in naprave, navedeni v točkah 3.3.1, 3.3.2 in 3.3.3. delnega enotnega dovoljenja, ki po pritožbenih trditvah predstavljajo samostojno celoto, locirani kjerkoli, ne samo na avtocesti, vendar pa so v obravnavanem primeru bili kot taki predvideni v avtocestni vzdrževalni bazi (10. člen Uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku K. - K., Uradni list RS, št. 48/98) in neposredno namenjeni za opravljanje dejavnosti iz 2. odstavka 13. člena ZJC. Iz uredbe torej jasno izhaja, da gre v tem primeru za gradnjo javne infrastrukture.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.