Jedro

Spor glede prenosa lastninske pravice je tip zavezovalnega pravnega posla in je obligacijsko pravni spor. Tožeča stranka trdi, da je zaradi napačne parcelacije prišlo do napak v kupoprodajnih pogodbah in da je posledično vpis v zemljiško knjigo napačen. Tožeča stranka torej zahteva izpolnitev neke obveznosti, ki izvira iz pogodbe in ne gre za stvarnopravno naravo zahtevka.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani - gospodarski oddelek.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je vložila tožbo zaradi uskladitve ZK - stanja. Kot podlago navaja, da je tožeča stranka pred začetkom stečajnega postopka zgradila dva objekta in sicer A. 1a in A. 1b. Na obeh stavbah je bila vzpostavljena etažna lastnina, lastniki posameznih delov stavb pa so vpisani v zemljiško knjigo. Kupci so kupili tudi pripadajoča parkirišča, kot izhaja iz zemljiške knjige. Tožnica ugotavlja, da je zemljiškoknjižno stanje glede parkirišč zaradi nepravilno izvedene parcelacije zemljišč nepravilno in ni bilo pravilno vpisano. V tožbi tako zahteva dovolitev, da se brezpogojno izstavi tožeči stranki primerna listina za vknjižbo lastninske pravice. Na podlagi te listine bo mogoče v zemljiški knjigi pri opisanih nepremičninah opraviti vknjižbo spremembe osnovnega pravnega položaja iz vknjižene lastninske pravice v posebni skupni del ter vknjižbo lastninske pravice v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe, kot je navedeno v tožbenem zahtevku. Nato postavi še osem tožbenih zahtevkov proti tožencem, da izstavijo listine za dovolitev vknjižbe lastninske pravice pri opisanih nepremičninah tako, da pride do spremembe osnovnega pravnega položaja in da nepremičnine postanejo last osebe in se vknjiži lastninska pravica tako, kot v posameznih zahtevkih tožeča stranka zahteva.

2. Ko je Okrožno sodišče v Ljubljani, gospodarski oddelek, prejelo tožbo, je izdalo sklep, da ni pristojno za odločanje o tej zadevi (XI Pg 541/2021, z dne 5. 5. 2021) in po pravnomočnosti odstopilo zadevo Okrajnemu sodišču v Ljubljani.

3. Okrajno sodišče v Ljubljani je sprožilo spor o pristojnosti in odstopilo zadevo Višjemu sodišču v Ljubljani po 25. členu ZPP. Meni, da gre za gospodarski spor in sicer, da ne gre za spor o stvarnih pravicah na nepremičninah, ampak za obligacijsko pravne zahtevke, kar je gospodarski spor. Opozarja, da gre za spor med pravno osebo in toženimi fizičnimi osebami in pravnimi osebami, kar po 484. členu ZPP ponovno pripelje do gospodarskega spora.

4. Predlog je utemeljen.

5. Tožbena podlaga in tožbeni zahtevki niso stvarnopravne narave. Tožeča stranka v bistvu zahteva izpolnitev obveznosti, ki izvira iz že sklenjenih kupoprodajnih pogodb (zavezovalnega pravnega posla) in želi, da tožene stranke izstavijo ustrezna ZK dovolila, da se potrditvah tožeče stranke, popravi napačna parcelacija.

6. Taki zahtevki so zahtevki obligacijskega prava1. Tako se izkaže, da ni mogoče uporabiti pravila iz drugega odstavka 481. člena ZPP, saj ne gre za spor o stvarnih pravicah na nepremičnini, ampak za obligacijsko pravno podlago in zahtevek. Tudi subjektivno merilo po strankah spora pripelje do rešitve, da gre za postopek v gospodarskem sporu. 484. člen ZPP namreč določa, da pravila o postopku o gospodarskih sporih veljajo tudi, kadar so v sporu poleg oseb iz prvega odstavka 481. člena zakona kot sosporniki iz 1. točke prvega odstavka 191. člena udeležene še druge osebe. Sporni predmet je sprememba zavezovalnih poslov na podlagi (potrditvah tožeče stranke) napačno opravljeni parcelaciji, ki se delno nanaša na določitev posebnega skupnega dela zemljišča in tudi na posamezne etažne dele in s tem napačnega zavezovalnega pravnega posla. Zato je pravilni predlog Okrajnega sodišča v Ljubljani, da gre za pravno skupnost in se opirajo pravice in obveznosti toženih strank na isto pravno podlago. Ker je tožeča stranka pravna oseba, prav tako šesto tožena, gre za primer iz 484. člena ZPP.

7. Zato je Višje sodišče v Ljubljani odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa 25. člen ZPP).

1 primerjaj III Ips 94/2015, III Ips 128/2014.