Jedro

Občina je na podlagi določil zakonov, ki urejajo lastništvo nad kmetijskimi zemljišči, gozdovi in nezazidanimi stavbnimi zemljišči, izkazala, da je oseba, katere pravni interes bi utegnil biti zaradi vpisa spornih parcel na kmetijsko zadrugo, prizadet.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje. Izbriše se zaznamba vložene pritožbe. O b r a z l o ž i t e v Prvostopenjsko sodišče je s sklepom Dn št. 2009/2000 z dne 30.4.2001 dovolilo vknjižbo lastninske pravice na predlagateljico vpisa kmetijsko zadrugo A pri parcelah št. 2407, 2434, 2630, 3864, 3876 in 3889, vpisanih v vložku št. 977 k.o. I.. Na podlagi ugovora občine pa je ta sklep razveljavilo, ker je ugotovilo, da za predlagani vpis niso bili izpolnjeni vsi pogoji iz 86. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZKK). Zoper sklep, s katerim je bilo ugodeno ugovoru občine, se pritožuje predlagateljica vpisa A po pooblaščenki. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor zavrže, podrejeno pa, da ga zavrne. Na prvem mestu zatrjuje, da niso bile izpolnjene procesne predpostavke za obravnavanje ugovora občine, saj ni z ničemer izkazala svoje legitimacije, to je, da naj bi bila oseba, katere pravni interes bi utegnil biti z opravljenim vpisom prizadet. Sodišče bi zato moralo ugovor zavreči. Sicer pa predlagateljica vztraja, da je utemeljenost predlaganega vpisa izkazala s historičnim registrskim izpiskom ter Zakonom o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini. Predlagateljica je namreč pravna naslednica v letu 1956 ustavljene kmetijske zadruge K., to je zemljiškoknjižnega lastnika, ki je bil vpisan sicer pod nazivom "kombinat", dejansko pa je šlo za isto pravno osebo. Pritožba ni utemeljena. 65. čl. Zakona o zemljiški knjigi določa, da so udeleženci v postopku med drugim tudi osebe, katerih pravni interes utegne biti zaradi vpisa prizadet. Občina je v konkretnem primeru zatrjevala, da je ona tista, ki je pravna naslednica v zemljiški knjigi vpisanega kmetijskega kombinata K. za tiste nepremičnine, ki ležijo na območju občine. Lastninska pravica na nepremičninah, vpisanih v vložku št. 977 k.o. I., naj bi ji šla po dveh podlagah in sicer na podlagi pravnega nasledstva likvidiranega K. in zato, ker gre za stavbna zemljišča po 14. čl. Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov oziroma 57. čl. Zakona o javnih skladih. V ugovoru je torej zatrjevala pravico, ki ji daje položaj materialnega udeleženca v postopku. Zakon o zadrugah, na katerega se je med drugim predlagateljica sklicevala pri predlogu za vpis lastninske pravice nase, v 2. odst. 74. čl. predvideva možnost, da tisto premoženje obstoječih zadrug, ki je bilo pridobljeno na neodplačan način, postane last Republike Slovenije in se prenese v Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. 3. odst. 14. čl. Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije pa med drugim določa, da tista kmetijska zemljišča in gozdovi iz 74. čl. Zakona o zadrugah, ki so na dan uveljavitve tega zakona v upravljanju občin, postanejo last občine, na območju katere ležijo, 5. odst. 57. čl. Zakona o javnih skladih pa, da tista nezazidana stavbna zemljišča, ki so bila s prostorskimi sestavinami občinskega družbenega plana namenjena za graditev objektov in so bila do 10.3.1993 družbena lastnina in tista zemljišča, ki jih je občina s sprejemom novega prostorskega izvedbenega akta, usklajenega z obveznimi republiškimi izhodišči, namenila za graditev objektov, postanejo last občine na območju katere ležijo. Citirana določila torej dopuščajo možnost, da bi občina (v primeru izpolnjenih vsebinskih predpostavk) lahko uveljavljala kakšno materialno pravico na nepremičninah, ki so bile predmet predlaganega vpisa. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da je prvostopenjsko sodišče utemeljeno priznalo občini položaj osebe, katere pravni interes bi utegnil biti zaradi vpisa prizadet in je zato povsem pravilno o njenem ugovoru odločalo vsebinsko. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je pritožba predlagateljice tudi v nadaljevanju neutemeljena oziroma odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je sklep o vpisu razveljavilo, pravilna. Predlagateljica namreč neutemeljeno zatrjuje, da je njeno pravno nasledstvo izkazano s historičnim registrskim izpiskom. Slednji pravnega nasledstva, kot to pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi, ne izkazuje. Cela vrsta statusnih sprememb, ki jih ta izpisek izkazuje, namreč ne kaže, da bi bila prav predlagateljica edina pravna naslednica zemljiškoknjižnega lastnika. Predlaganega vpisa pa ni mogoče opraviti niti neposredno na podlagi 1. odst. 74. čl. Zakona o zadrugah. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter hkrati odločilo o izbrisu zaznambe vložene pritožbe (2. tč. 95. čl. ZZK).

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je s sklepom Dn št. 2009/2000 z dne 30.4.2001 dovolilo vknjižbo lastninske pravice na predlagateljico vpisa kmetijsko zadrugo A pri parcelah št. 2407, 2434, 2630, 3864, 3876 in 3889, vpisanih v vložku št. 977 k.o. I.. Na podlagi ugovora občine pa je ta sklep razveljavilo, ker je ugotovilo, da za predlagani vpis niso bili izpolnjeni vsi pogoji iz 86. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZKK). Zoper sklep, s katerim je bilo ugodeno ugovoru občine, se pritožuje predlagateljica vpisa A po pooblaščenki. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor zavrže, podrejeno pa, da ga zavrne. Na prvem mestu zatrjuje, da niso bile izpolnjene procesne predpostavke za obravnavanje ugovora občine, saj ni z ničemer izkazala svoje legitimacije, to je, da naj bi bila oseba, katere pravni interes bi utegnil biti z opravljenim vpisom prizadet. Sodišče bi zato moralo ugovor zavreči. Sicer pa predlagateljica vztraja, da je utemeljenost predlaganega vpisa izkazala s historičnim registrskim izpiskom ter Zakonom o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini. Predlagateljica je namreč pravna naslednica v letu 1956 ustavljene kmetijske zadruge K., to je zemljiškoknjižnega lastnika, ki je bil vpisan sicer pod nazivom "kombinat", dejansko pa je šlo za isto pravno osebo. Pritožba ni utemeljena. 65. čl. Zakona o zemljiški knjigi določa, da so udeleženci v postopku med drugim tudi osebe, katerih pravni interes utegne biti zaradi vpisa prizadet. Občina je v konkretnem primeru zatrjevala, da je ona tista, ki je pravna naslednica v zemljiški knjigi vpisanega kmetijskega kombinata K. za tiste nepremičnine, ki ležijo na območju občine. Lastninska pravica na nepremičninah, vpisanih v vložku št. 977 k.o. I., naj bi ji šla po dveh podlagah in sicer na podlagi pravnega nasledstva likvidiranega K. in zato, ker gre za stavbna zemljišča po 14. čl. Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov oziroma 57. čl. Zakona o javnih skladih. V ugovoru je torej zatrjevala pravico, ki ji daje položaj materialnega udeleženca v postopku. Zakon o zadrugah, na katerega se je med drugim predlagateljica sklicevala pri predlogu za vpis lastninske pravice nase, v 2. odst. 74. čl. predvideva možnost, da tisto premoženje obstoječih zadrug, ki je bilo pridobljeno na neodplačan način, postane last Republike Slovenije in se prenese v Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. 3. odst. 14. čl. Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije pa med drugim določa, da tista kmetijska zemljišča in gozdovi iz 74. čl. Zakona o zadrugah, ki so na dan uveljavitve tega zakona v upravljanju občin, postanejo last občine, na območju katere ležijo, 5. odst. 57. čl. Zakona o javnih skladih pa, da tista nezazidana stavbna zemljišča, ki so bila s prostorskimi sestavinami občinskega družbenega plana namenjena za graditev objektov in so bila do 10.3.1993 družbena lastnina in tista zemljišča, ki jih je občina s sprejemom novega prostorskega izvedbenega akta, usklajenega z obveznimi republiškimi izhodišči, namenila za graditev objektov, postanejo last občine na območju katere ležijo. Citirana določila torej dopuščajo možnost, da bi občina (v primeru izpolnjenih vsebinskih predpostavk) lahko uveljavljala kakšno materialno pravico na nepremičninah, ki so bile predmet predlaganega vpisa. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da je prvostopenjsko sodišče utemeljeno priznalo občini položaj osebe, katere pravni interes bi utegnil biti zaradi vpisa prizadet in je zato povsem pravilno o njenem ugovoru odločalo vsebinsko. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je pritožba predlagateljice tudi v nadaljevanju neutemeljena oziroma odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je sklep o vpisu razveljavilo, pravilna. Predlagateljica namreč neutemeljeno zatrjuje, da je njeno pravno nasledstvo izkazano s historičnim registrskim izpiskom. Slednji pravnega nasledstva, kot to pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi, ne izkazuje. Cela vrsta statusnih sprememb, ki jih ta izpisek izkazuje, namreč ne kaže, da bi bila prav predlagateljica edina pravna naslednica zemljiškoknjižnega lastnika. Predlaganega vpisa pa ni mogoče opraviti niti neposredno na podlagi 1. odst. 74. čl. Zakona o zadrugah. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter hkrati odločilo o izbrisu zaznambe vložene pritožbe (2. tč. 95. čl. ZZK).