Jedro

Tožena stranka je svoje ugotovitve glede nepristnosti listin ugotovila v nasprotju z mnenjem Nacionalnega forenzičnega laboratorija. Tožena stranka ni preverjala družinske vezi tožnika z družinskimi člani s pomočjo mednarodnih organizacij.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za notranje zadeve, Ljubljana, št. 2140-137/2018/13 (1314-04) z dne 27. 12. 2018 odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnika, državljana ... za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje za družinskega člana begunca, A.A., državljanko ...

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik vložil prošnjo na podlagi 47.a člena Zakona o tujcih (v nadaljevanju ZTuj-2), za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje za družinskega člana begunca, za ženo A.A. Prošnji je predložil tudi pisno soglasje, s katerim Ministrstvu za notranje zadeve RS dovoljuje, da za preverjanje družinskih vezi podatke o družinskem članu posreduje mednarodnim organizacijam, ki delujejo na področju migracij in pooblastilo za zastopanje ter poročni listi v izvirniku. Dne 9. 8. 2018 je tožnik priporočeno po pošti prošnjo dopolnil z izvirnikom identifikacijskega dokumenta Urada za begunce ... na ime A.A. s slovenskim prevodom.

3. Tožena stranka je z namenom ugotovitve istovetnosti tožnikove žene in družinske vezi med njima v postopku izdaje dovoljenja za stalno prebivanje za družinskega člana begunca na podlagi tretjega odstavka 47.a člena ZTuj-2 preverjala prisotnost dokazil, ki jih je tožnik predložil. Tožena stranka je zaprosila Nacionalni forenzični laboratorij za mnenje o pristnosti posredovanega civilnega poročnega lista o morebitnih znakih ponarejanja. Slednji je podal poročilo o preiskavi z dne 24. 7. 2018 iz katerega izhaja, da je obrazec poročnega lista enostransko potiskan bel nezaščiten papir format A4. Grb in besedilo črne barve sta natisnjena z barvnim brizgalnim tiskalnikom. V zgornjem levem vogalu sta nalepljeni fotografiji ženina in neveste, ki pa sta zaščiteni s štampiljčnim odtisom, ki pa ni pravi odtis štampiljke, ampak je imitacija, natisnjena z barvnim brizgalnim tiskalnikom. Tudi odtis v rubriki Public Registration Office je imitacija, natisnjena z barvnim brizgalnim tiskalnikom. Nadalje so na spornem dokumentu ugotovili tudi latentne sledi, ki so jih delno uspeli izvabiti, in sicer delni naslov pošiljatelja, ki je pošiljko poslal iz kraja Aalborg (Švedska). Tožena stranka je dne 4. 9. 2018 prejela tudi odgovor Nacionalnega forenzičnega laboratorija glede identifikacijskega dokumenta Urada za begunce ... v Sudanu. Iz poročila o preiskavi z mnenjem z dne 3. 9. 2018 izhaja, da je bilo pri podrobnejšem pregledu fotografije na identifikacijskem dokumentu ugotovljeno, da se ne ujema z besedilom pod sliko ter, da je del besedila, ki naj bi ščitil sliko natisnjeno. Kar je nenavadno, saj so slike zaščitene s štampiljčnim odtisom in ne s tiskanim besedilom, kot v danem primeru, ki pa se z besedilom pod sliko ne ujema.

4. Tožena stranka je povabila tožnika, da poda izjavo na zapisnik. Tožnik je izjavil, da je ženo spoznal 10. 1. 2013, ko sta se družini obeh dogovorili za njuno poroko in sta se poročila v Tseronu 10. 1. 2013. Njegova žena je trenutno v Sudanu v Gedarifu pri sorodnikih, in sicer od avgusta 2018. Pred tem je bila v kampu Shegera, kjer je imela tudi begunski status. Dokumente, ki jih je predložil v postopku izdaje dovoljenja za stalno prebivanje družinskega člana begunca pa je pridobil preko svojega strica. Tožena stranka je ugotovila, da civilni poročni list, ki ga je tožnik v postopku izdaje dovoljenja za stalno prebivanje družinskega člana begunca predložil kot dokaz o sklenjeni zakonski zvezi s A.A., kot tudi identifikacijski dokument Urada za begunce ... v Sudanu izdan na ime A.A., s katerim je dokazoval istovetnost imenovane, nista pristna, zaradi česar ju tožena stranka ni upoštevala kot dokazila, ki bi izkazovala istovetnost družinskega člana in družinsko vez.

5. Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da je poročni potni list tožnik prejel od strica, torej ga ni ponarejal. Če pa je poročni list res ponarejen, tožnik s popravki nima nič. Tožena stranka s poročnim listom le grozi tožniku s kazenskim postopkom, dejansko pa je tožnik predložil toženi stranki tisto, kar je dobil. Na podlagi določila 47.a člena ZTuj-2 mora za preverjanje družinske vezi tožena stranka preskrbeti tudi podatke mednarodne organizacije, ki deluje na področju migracij. Tožnik je s tem v zvezi podpisal soglasje, vendar tožena stranka se z mednarodnimi organizacijami, ki delujejo na področju migracij ni povezala, kar predstavlja kršitev materialnega zakona. Tožena stranka je izdala dne 12. 11. 2018 tudi sklep zoper katerega ni pritožbe, s katerim je zavrnila tožnikovo prošnjo za podaljšanje roka. Ker se zoper navedeni sklep ni bilo mogoče pritožiti je tožnik vložil tožbo tudi zoper sklep z dne 12. 11. 2018. Tožnik živi izven matične države, prav tako tudi sedanja žena, ki je v Sudanu, to pa so opravičljivi razlogi, da bi se tožnikovemu predlogu za podaljšanje roka lahko ugodilo. S tem bi se pridobili tudi pravi podatki ali je poročni list ponarejen, ali bi tožnik s tem poročnim listom pridobil kakšno korist. Zaradi navedenega tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je svojo odločitev oprla na določbo šestega odstavka 47.a člena ZTuj-2, v skladu s katero se dovoljenje za stalno prebivanje lahko izda družinskemu članu, katerega istovetnost ni sporna ob izpolnjevanju ostalih pogojev. Z zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (v nadaljevanju ZTuj-A2) je bila v Zakon o tujcih implementirana Direktiva Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 (v nadaljevanju Direktiva) o pravici do združitve družine še v delu, ki ureja združitev družine za begunce. S tem je združevanje družine z družinskimi člani begunca in osebe s subsidiarno zaščito urejal Zakon o mednarodni zaščiti. Navedena Direktiva ureja tako izkazovanje istovetnosti družinskih članov kot tudi izkazovanje družinskih vezi begunca z družinskimi člani. Izkazovanje istovetnosti družinskih članov Direktiva generalno ureja za vse družinske člane, na katere se Direktiva nanaša, in sicer v drugem odstavku 5. člena. Navedena določba določa, da se prošnji priloži listinske dokaze o družinskem razmerju in izpolnjevanju pogojev določenih v členih 4 in 6 in kjer je ustrezno v členih 7 in 8, kot tudi overjene kopije potnih listov družinskega člana. Drugi odstavek 11. člena Direktive pa določa, da če begunec ne more zagotoviti uradnih listinskih dokazov o družinskem razmerju, države članice upoštevajo druge dokaze o obstoju takšnega razmerja, ki se ocenijo v skladu z nacionalnim pravom in da odločitev o zavrnitvi prošnje ne sme temeljiti samo na dejstvu, da ni takšnih dokazov. Tožena stranka zavrača navedbe tožnika v tožbi, da bi morala preverjati družinsko vez tožnika z družinskimi člani s pomočjo mednarodnih organizacij, ki delujejo na področju migracij.

7. Tožnik v postopku ni predložil nobenega dokumenta, ki bi izkazoval istovetnost družinskega člana in ne bi bil ponarejen ali prenarejen. Če istovetnost ni nesporno ugotovljena je nadaljevanje postopka z ugotavljanjem ostalih pogojev brezpredmetno. Tožena stranka je vodila postopek izdaje dovoljenja za stalno prebivanje družinskemu članu begunca na podlagi 47.a člena ZTuj-2, ki je upravni postopek, kar pomeni, da ne presoja kazenske odgovornosti kogarkoli zaradi vložitve ponarejene listine v upravnem postopku. To spada v pristojnost policije.

8. Glede navedb tožnika v tožbi, da je sklep o zavrnitvi prošnje za podaljšanje roka za predložitve dokazil z dne 12. 11. 2018 nezakonit pa tožena stranka pojasnjuje, da je rok za predložitev dokazil skladno z določbo 99. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) mogoče podaljšati, če je prošnja za podaljšanje vložena pred potekom roka, in če so podani upravičeni razlogi za podaljšanje. Tožena stranka je tožniku na zaslišanju dne 27. 9. 2018 podaljšala rok za predložitev pristnih dokumentov, ki bi izkazovali istovetnost. Tožnik je dne 24. 10. 2018 priporočeno po pošti po svoji pooblaščenki poslal prošnjo za podaljšanje roka, ker naj bi se njegova žena nahajala v bolnišnici. Predlagal je podaljšanje za 60 dni. Tožena stranka je glede na navedene razloge tožnika zaključila, da je tožnik 16. 7. 2018 vložil prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje za družinskega člana begunca, in sicer za ženo A.A. in prošnji predložil ponarejen eritrejski poročni list in ponarejeno begunsko kartico. Tožena stranka je kljub temu podaljšala tožniku rok za 30 dni. V tem obdobju tožnik ni predložil dokumenta, ki bi izkazoval istovetnost. Zgolj navedbe, da je njegova žena v bolnišnici brez predložitve ustreznega dokazila, ki bi to dejstvo tudi dokazovalo v skladu z določbo tretjega odstavka 99. člena ZUP, tožena stranka ni štela za upravičen razlog.

9. Tožba je utemeljena.

10. Predmet spora v obravnavani zadevi je odločitev tožene stranke, s katero je zavrnila prošnjo tožnika za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje za družinskega člana begunca A.A., državljanko ..., kot njegovo ženo, ki temelji na uporabi določb tretjega in šestega odstavka 47.a člena ZTuj-2 in ugotovitvi, da so listine, ki jih je predložil tožnik ponarejene oziroma tožena stranka ni mogla ugotoviti istovetnosti listin.

11. Iz poročila o preiskavi z dne 24. 7. 2018 Nacionalnega forenzičnega laboratorija izhaja, da so le-ti preverjali oziroma imeli v preiskavi poročni list ... z datumom 12. 1. 2013 in številko 0718/2013, ki ga je za izkazovanje družinske vezi v postopku izdaje dovoljenja za stalno prebivanje za družinskega člana predložil tožnik. Iz poročila o preiskavi izhaja, da pristnih primerjalnih obrazcev poročnih listov ... v zbirki Nacionalni forenzični laboratorij nima. Pri pregledu dostopnih računalniških zbirk prav tako niso našli vpisa dokumenta, ki bi ustrezal navedenemu dokumentu. Ker poročnega lista niso mogli primerjati s pristnim obrazcem ali podatki o tovrstnem dokumentu pristnosti oziroma ponarejenosti spornega poročnega lista niso mogli ugotavljati. Poročni list so natančno pregledali in ugotovili na kakšen način je izdelan ter preverili ali kaže znake ponarejanja. Znakov ponarejanja niso našli. Način izpisa je nekoliko nenavaden (pristni štampiljčni odtisi in imitacije odtisov), vendar ker o načinu izdaje pristnih poročnih listov ... in drugih podatkov niso imeli, mnenja o pristnosti ali ponarejenosti niso mogli podati.

12. Nacionalni forenzični laboratorij pa je tudi podal poročilo o preiskavi z dne 3. 9. 2018 identifikacijskega dokumenta Urada za begunce ... v Sudanu št. 103750. S preiskavo je bilo potrebno ugotoviti ali je dokument pristen ali ne. Glede rezultatov preiskave je bilo ugotovljeno naslednje: nedokazljivo. Morebitne omejitve preiskave so takšne, da preiskava ni mogoča. Mnenje o pristnosti oziroma ponarejenosti dokumenta Urada za begunce ... v Sudanu št. 103750 Nacionalni forenzični laboratorij ni mogel podati, ker o tovrstnih dokumentih nima podatkov. Po njihovi oceni je sicer način zaščite fotografije imetnika na dokumentu nenavaden. Običajno so fotografije imetnikov, ki so nalepljene na dokument, zaščitene s štampiljčnim odtisom in ne z natisnjenim besedilom, kot je to v danem primeru. Ker pa o dokumentu in načinu njegove izdaje nimajo podatkov, ne vedo ali je način zaščite fotografije ustrezen ali ne.

13. V nasprotju s poročilom o preiskavi z dne 24. 7. 2018 in 3. 9. 2018 Nacionalnega forenzičnega laboratorija, je ugotovitev tožene stranke v izpodbijani odločbi, da dokumenta, torej civilni poročni list ter identifikacijski dokument Urada za begunce ... v Sudanu nista pristna, zaradi česar jih tožena stranka ni upoštevala. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi glede ugotovitve pristnosti listine zapisala, da je nenavadno, saj so slike zaščitene s štampiljčnim odtisom in ne s tiskanim besedilom, kot v danem primeru, ki pa se z besedilom pod sliko ne ujema. Tožena stranka je torej svoje ugotovitve glede nepristnosti listin ugotovila v nasprotju z mnenjem Nacionalnega forenzičnega laboratorija, ki je zapisal, da ponarejenosti spornega poročnega lista niso mogli ugotoviti, ker ga niso mogli primerjati s pristnim obrazcem. Prav tako Nacionalni forenzični laboratorij mnenja o pristnosti oziroma ponarejenosti dokumenta Urada za begunce ... v Sudanu št. 103750, ni mogel podati.

14. Tožena stranka ni preverjala družinske vezi tožnika z družinskimi člani s pomočjo mednarodnih organizacij v skladu s tretjim odstavkom 47.a člena ZTuj-2, ker da se lahko preverjajo s pomočjo mednarodnih organizacij družinske vezi in ne istovetnost. Sodišče sicer pritrjuje stališču tožene stranke, da se s pomočjo mednarodnih organizacij v skladu z ZTuj-2 lahko preverjajo družinske vezi in ne istovetnost, vendar pa je mnenja, da gre za neenakopravno obravnavanje tistih prosilcev, ki predložijo listine, vendar nepristne (kot po mnenju tožene stranke v obravnavanem primeru), od tistih, ki sploh listin ne predložijo prošnji, katerih pristnost se ne more ugotoviti. V takem primeru se na podlagi pisnega soglasja, s katerim prosilec organu dovoljuje, da lahko za preverjanje družinskih vezi podatke o družinskih članih posreduje mednarodnim organizacijam, ki delujejo na področju migracij. To je v primeru, če begunec ne poseduje listinskih dokazov za izkazovanje družinskih vezi, mora pa navesti vsa dejstva o družinskih članih, s katerimi se želi združiti, zlasti njihova osebna imena, datume in kraje rojstev, naslovov prebivališča ter podatke o tem, kje v času vložitve prošnje bivajo (tretji odstavek 47.a člena ZTuj-2). Navedene podatke je tožnik prošnji za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje za družinskega člana begunca A.A. tudi navedel. Prav tako je predložil v skladu tretjim odstavkom 47.a člena ZTuj-2 pisno soglasje, s katerim pristojnemu organu dovoljuje, da lahko za preverjanje družinskih vezi podatke o družinskih članih posreduje mednarodnim organizacijah, ki delujejo na področju migracij.

15. Tudi glede ugovora tožnika zoper sklep z dne 12. 11. 2018 je sodišče mnenja, da je utemeljen, glede na dejstvo, da živi tožnik izven matične države, kar je upravičeni razlog po 99. členu ZUP za podaljšanje roka. Gre za procesni rok, ki ga določi uradna oseba, kot je to v obravnavanem primeru in se lahko podaljša na prošnjo, ki jo vloži prizadeta oseba pred iztekom roka, če so podani opravičeni razlogi za podaljšanje (tretji odstavek 99. člena ZUP). Zoper ta sklep ni posebnega pravnega sredstva, zato se je sodišče do njega opredelilo po ugovoru v tožbi zoper izpodbijano odločbo.

16. Sodišče je ugotovilo, da temelji izpodbijana odločitev na nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju in na nepravilni uporabi materialnega prava. Zato je tožba utemeljena in je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka pravilno povzeti mnenje Nacionalnega forenzičnega laboratorija ter ugotovljene nepravilnosti odpraviti tudi tako, da bo v skladu z določbo 47.a člena ZTuj-2 preverila s pomočjo mednarodnih organizacij družinske vezi tožnika in A.A., državljanko ...

17. Sodišče je o tožbi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter predloženega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti ter zadevo vrniti v nov postopek (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).