Jedro

Tožnik v tožbi opozarja, da je toženki posredoval zahtevo za varstvo zakonitosti, ter prilaga svojo dopolnitev prošnje za BPP s priloženim osnutkom ZVZ (na 15 tipkanih straneh), iz katere je razbrati, da je bila toženki posredovana po elektronski pošti dne 30. 8. 2023. Sodišče ugotavlja, da navedena dopolnitev prošnje za BPP s prilogo v spisu Bpp 773/2023 ni evidentirana in se v njem ne nahaja, pri čemer pa toženka v tem upravnem sporu niti ne zatrjuje, da dopolnitve prošnje za BPP s prilogo ne bi prejela. Prav tako pa tudi ne pojasni, ali je dopolnitev prošnje za BPP s prilogo upoštevala pri odločanju in kako jo je upoštevala, slednje namreč v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedeno. Sodišče glede na povedano opozarja, da mora toženka v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, če ta zakon ne določa drugače, postopati po ZUP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Kopru Bpp 773/2023 z dne 9. 10. 2023 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega sodnega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je toženka odločila, da se zavrne tožnikova prošnja z dne 29. 8. 2023 za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem tretje stopnje oziroma za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (v nadaljevanju: ZVZ) zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru III Kp 64337/2022 z dne 10. 8. 2023 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru I K 64337/2022 z dne 13. 4. 2023. 2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedeno, da je tožnik po pooblaščencu dne 29. 8. 2023 vložil zgoraj navedeno prošnjo za dodelitev BPP. Toženka pojasnjuje, da mora v skladu z določbami 11. do 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) prosilec za dodelitev BPP kumulativno izpolnjevati tako materialni oziroma t.i. subjektivni kriterij, kot tudi objektivni oziroma t.i. vsebinski kriterij iz 24. člena ZBPP. Na podlagi prvega odstavka tega člena ZBPP toženka presoja okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v njej verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. V tretjem odstavku 24. člena ZBPP pa je določeno, kdaj se šteje, da je zadeva očitno nerazumna. Toženka navaja, da je pri odločanju pregledala tožnikovo prošnjo z navedbo razlogov za vložitev ZVZ in pridobljeno dokumentacijo, tj. sodbo Višjega sodišča v Kopru III Kp 64337/2022 z dne 10. 8. 2023. Sklicuje se na določbe 420. in 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki urejajo ZVZ, ter povzame odločitev iz sodbe Okrožnega sodišča v Kopru I K 64337/2022 z dne 13. 4. 2023. Pojasnjuje, da sta se zoper njo pritožila tožnik kot obsojenec in njegov zagovornik ter da je Višje sodišče v Kopru s sodbo III Kp 64337/2022 na seji 10. 8. 2023 pritožbi zavrnilo in potrdilo sodbo prve stopnje. Nato v zvezi z navedbami, ki jih je tožnik podal v prošnji za BPP glede razlogov za vložitev ZVZ, toženka obrazlaga, da so pomanjkljive in neutemeljene, oziroma povzema, kako jih je v svoji sodbi zavrnilo Višje sodišče v Kopru. Zaključi, da gre za neargumentirano ponovitev pritožbenih navedb in da tožnik z razlogi, navedenimi v prošnji, nima verjetnih izgledov za uspeh z ZVZ. Ker tako ni izpolnjen pogoj iz 24. člena ZBPP, je prošnjo za BPP zavrnila. Ob tem poudarja, da zakonska možnost vložitve ZVZ, čeprav z majhno objektivno verjetnostjo za uspeh, še ne pomeni, da je tožnik samodejno upravičen do dodelitve BPP, ko je že bil deležen poštenega sojenja na prvi stopnji. Ker je toženka prošnjo zavrnila zaradi neizpolnjevanja pogoja iz 24. člena ZBPP, ni presojala, ali tožnik izpolnjuje subjektivni (materialni) kriterij za dodelitev BPP.

3. Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu zoper navedeno odločbo, ki jo izpodbija iz razlogov nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi ter izpodbijano odločbo v zavrnilnem delu odpravi in odloči, da se v celoti ugodi tožnikovi prošnji za BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem tretje stopnje v kazenskem postopku I K 64337/2022 za vložitev ZVZ zoper sodbi Višjega sodišča v Kopru in Okrožnega sodišča v Kopru, navedeni v izreku izpodbijane odločbe, oziroma podrejeno, da zadevo vrne toženki v ponovno odločanje, pri čemer naj se kot izvajalca BPP določi odvetnika A. A. Zahteva tudi, da mu toženka povrne stroške tega upravnega spora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožnik se namreč ne strinja z odločitvijo o zavrnitvi prošnje za BPP ter opozarja, da je toženki posredoval ZVZ, in meni, da je izpolnjen vsebinski pogoj za dodelitev BPP. Zatrjuje, da so bili kršeni 1., 2. in 13. člen ZBPP, ter nato navaja zakonske določbe, ki so relevantne za ugotavljanje materialnega položaja prosilca. Meni, da je diskriminiran v primerjavi z upravičenci, ki jim je BPP v celoti odobrena, in da mu je s tem kršena pravica do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave Republike Slovenije). Ugovarja tudi, da je odločitev o zavrnitvi prošnje pomanjkljivo obrazložena. Poleg izpodbijane odločbe tožbi prilaga svojo dopolnitev prošnje za BPP s prilogo (osnutkom ZVZ), predlaga pa tudi svoje zaslišanje.

4. Toženka je sodišču predložila spis zadeve Bpp 773/2023, odgovora na tožbo pa ni podala.

**K I. točki izreka:**

5. Tožba je utemeljena.

6. Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost in zakonitost s tožbo izpodbijane odločbe.

7. Sodišče, glede na ugovore v tožbi in tej priložene listine ter predloženi spis Bpp 773/2023, ugotavlja, da toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je pri odločanju pregledala prošnjo za BPP z navedbo razlogov za vložitev ZVZ in pridobljeno sodbo Višjega sodišča v Kopru III Kp 64337/2022 z dne 10. 8. 2023. Tožnik pa v tožbi opozarja, da je toženki posredoval tudi ZVZ, ter prilaga svojo dopolnitev prošnje za BPP s priloženim osnutkom ZVZ (na 15 tipkanih straneh), iz katere je razbrati, da je bila toženki posredovana po elektronski pošti dne 30. 8. 2023. Sodišče ugotavlja, da navedena dopolnitev prošnje za BPP s prilogo v spisu Bpp 773/2023 ni evidentirana in se v njem ne nahaja, pri čemer pa toženka v tem upravnem sporu niti ne zatrjuje, da dopolnitve prošnje za BPP s prilogo ne bi prejela. Prav tako pa tudi ne pojasni, ali je dopolnitev prošnje za BPP s prilogo upoštevala pri odločanju in kako jo je upoštevala, slednje namreč v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedeno.

8. Sodišče glede na povedano opozarja, da mora toženka v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, če ta zakon ne določa drugače, postopati po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP). To pomeni, da mora pri izdaji odločbe o prošnji za BPP, ob določbah ZBPP upoštevati tudi določbe ZUP. Prvi odstavek 214. člena ZUP predpisuje, da obrazložitev odločbe obsega: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku stranke. Iz navedenih zakonskih določb izhaja zahteva (ki ima ustavnopravno podlago v pravici iz 22. člena Ustave), da se mora toženka v izdani odločbi opredeliti do vseh navedb stranke, ki niso očitno nepomembne za odločitev, in da (dopolnitve) vloge stranke, ki vsebuje takšne navedbe, ne more brez pojasnila prezreti. Kadar to stori, lahko namreč stranka upravičeno ugovarja, da zaradi pomanjkljive obrazložitve odločbe ni mogoče preizkusiti, kar je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z 2. točko prvega odstavka in tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1).

9. Iz navedenega razloga je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo v skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 vrnilo toženki v ponovni postopek, da v njem odpravi izpostavljeno pomanjkljivost. 10. Glede na navedeno se sodišče v presojo utemeljenosti ostalih tožbenih ugovorov ni spuščalo. V zvezi z njimi zaradi ponovnega postopka zgolj pripominja, da v primeru, ko se prošnja za BPP zavrne, ker ni izpolnjen objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP, nadaljnja presoja, ali prosilec izpolnjuje materialni kriterij za dodelitev BPP, ni potrebna, saj morajo biti, kot je pravilno navedla že toženka, kumulativno izpolnjeni vsi z zakonom predpisani pogoji za dodelitev BPP (prim. tretji odstavek 11. člena ZBPP) .

11. Sodišče v tej zadevi ni odločalo v sporu polne jurisdikcije. Takšno odločanje po določbah prvega odstavka 65. člena ZUS-1 namreč pomeni zgolj možnost, ki se kot izjema od splošnega koncepta upravnega spora kot spora o zakonitosti dokončnih upravnih aktov uporabi le takrat, ko stranki sicer ne bi bilo mogoče zagotoviti varstva njenih pravic, za kar pa v obravnavanem primeru (tudi glede na tožnikov podredno podani predlog odločitve) ne gre.

12. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi določbe 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi ter izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

**K II. točki izreka:**

13. Glede na odločitev o tožbi je tožnik skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do pavšalnega zneska povračila stroškov po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Ker je bila zadeva rešena brez glavne obravnave, je sodišče tožniku, ki ga je zastopal odvetnik, po drugem odstavku 3. člena Pravilnika priznalo pavšalni znesek povračila stroškov 285,00 EUR, skladno z ustaljenimi stališči Vrhovnega sodišča povečan za uveljavljani 22 % DDV, skupaj torej 347,70 EUR. Ta znesek zajema vse stroške pravnega zastopanja v upravnem sporu na prvi stopnji, tudi materialne. Tožniku ga mora toženka povrniti v roku 15 dni, šteto od dne, ko ji je vročena ta sodba (313. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), od poteka tako določenega paricijskega roka dalje tečejo tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).

14. Sodišče še pojasnjuje, da je tožnik zaprosil tudi za oprostitev plačila sodnih taks, vendar o tem sodišče ni odločalo, ker se v tem upravnem sporu že po zakonu, to je šestem odstavku 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in na tej podlagi ustaljeni praksi, sodna taksa ne plača.