Jedro

Po 1. odstavku 203. člena ZPIZ-1 se med drugim tudi glede plač, po katerih se obračunava pokojninska osnova in odmerja pokojnina, uporabljajo podatki iz matične evidence zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Matična evidenca ima naravo javne evidence, kar pomeni, da dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno. Vendar pa je v skladu s 4. odstavkom 224. člena ZPP dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, ali da je sama listina nepravilno sestavljena, kar velja tudi glede podatkov matične evidence. Četudi so podatki o plačah v matični evidenci vpisani na podlagi M4 obrazcev, ki so jih za zavarovance vsako leto dolžni posredovati delodajalci, to ne pomeni, da v sodnem postopku predloženih listin ne bi bilo potrebno razčleniti, jih analizirati in vestno, skrbno ter po pravilih logičnega sklepanja primerjati s podatki matične evidence.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 25. 10. 2013 in št. ... z dne 13. 3. 2013 in posledično tudi upoštevanje neto plač iz plačilnih list za leta 1982, 1983 in 1984 v pokojninsko osnovo (zaradi odmere višje starostne pokojnine). Presodilo je, da sta izpodbijana upravna akta pravilna in zakonita.

2. Zoper sodbo je tožnik vložil pravočasno pritožbo, smiselno zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja.

Navaja, da so od osebnega dohodka odtegnjeni davki in prispevki, tako da je ostal neto. Še enkrat prilaga plačilne liste oziroma obračune osebnega dohodka za leto 1984, iz katerih naj bi izhajalo, kakšno je bilo izplačilo neto zneska, kakšen je bil obračunan OD in letni obračun davkov in prispevkov. V obravnavanem obdobju so bili opravljeni tudi poračuni OD, od katerih so bile plačane vse dajatve. Dokaze o navedenem je dostavil v originalu, vendar naj bi prevladali nepopolni dokazi tožene stranke, ki vali krivdno na delodajalca. Izpostavlja tudi, da pri oblikovanju pokojninske osnove niso sporne le neto plače za leta 1982, 1983 in 1984, temveč za celotno obdobje od 1980 do 1997. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku(1) (ZPP), pritožbeno sodišče ugotavlja, da izpodbijane sodbe v dejanskem pogledu sploh ni mogoče preizkusiti. Zaradi pomanjkljivosti postopka pisni odpravek sodbe, razen načelnih materialnopravnih zaključkov, da so bile v predsodnem postopku pri izračunu pokojninske osnove pravilno upoštevane plače na podlagi podatkov iz matične evidence, kakršne je sporočil tožnikov tedanji delodajalec, ne vsebuje dejanskih razlogov glede sporne višine plač za leta 1982, 1983 in 1984. Podana je torej kršitev iz 14. tč. 2. odstavka 339. člena ZPP, na katero je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti.

5. Po 39. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju(2) (ZPIZ-1), ki ga je v konkretnem primeru še potrebno uporabiti, se starostna pokojnina odmerja od mesečnega povprečja plač, ki jih je zavarovanec prejel in od katerih so bili obračunani in plačani prispevki v katerihkoli najugodnejših zaporednih 18 -ih letih zavarovanja po 1. 1. 1970. Po 1. odstavku 203. člena ZPIZ-1 se med drugim tudi glede plač, po katerih se obračunava pokojninska osnova in odmerja pokojnina, uporabljajo podatki iz matične evidence zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (v nadaljevanju: matična evidenca). Matična evidenca ima naravo javne evidence, kar pomeni, da dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno.

6. Vendar pa je v skladu s 4. odstavkom 224. člena ZPP dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, ali da je sama listina nepravilno sestavljena, kar velja tudi glede podatkov matične evidence. Četudi so podatki o plačah v matični evidenci vpisani na podlagi M4 obrazcev, ki so jih za zavarovance vsako leto dolžni posredovati delodajalci, to seveda ne pomeni, da v sodnem postopku predloženih listin ne bi bilo potrebno razčleniti, jih analizirati in vestno, skrbno ter po pravilih logičnega sklepanja primerjati s podatki matične evidence. Torej na argumentiran način za posamezna leta z matematičnim izračunom po posameznih postavkah bodisi ovreči tožbene trditve o prenizko vpisanih in upoštevanih neto plačah pri izračunu pokojninske osnove, ali pa ugotoviti drugačne, lahko celo višje neto zneske, vštevne v pokojninsko osnovo.

Ne zadostuje zgolj posplošeno razlogovanje sodišča, da podatki na plačilnih listah vsebujejo neto prejemke, ki ne dokazujejo, da bi bili od njih plačani prispevki za socialno varnost, niti sicer pravilno materialnopravno stališče, da se vsi neto prejemki, od katerih so bili plačani prispevki, avtomatično ne vštevajo v pokojninsko osnovo.

Nenazadnje izpodbijana sodba sploh nima dokazne ocene listine B1 z dne 13. 4. 2015, ki jo je v zvezi s spornimi zneski neto plač, vpisanih v matični evidenci za leta 1982, 1983 in 1984, predložila tožena stranka. To kljub temu, da je v njej uradni zaznamek, po katerem „pri oddaji M-4 niso bile upoštevane nadure, staž (verjetno mišljeno nadomestilo za bolniški stalež) in pavšal“.

7. Da bo mogoče presoditi pravilnost in zakonitost drugostopenjske odločbe z dne 25. 10. 2013 in prvostopenjske z dne 13. 3. 2013, s katero je od 28. 12. 2012 dalje priznana starostna pokojnina v višini 755,22 EUR mesečno, odmerjena od pokojninske osnove od najugodnejšega povprečja plač iz obdobja 1980 do 1997, ter preizkusiti pravilnost tožbenih trditev o upoštevanju prenizkih neto zneskov plače za leta 1982, 1983 in 1984 glede na podatke v plačilnih listah, je potrebno izpodbijano sodbo na temelju 355. člena ZPP kot preuranjeno razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

8. V ponovljenem sojenju bo potrebno odpraviti predhodno nakazane pomanjkljivosti.

Za sporna leta bo potrebno izvesti analitično primerjavo zneskov neto plač po plačilnih listah s tovrstnimi podatki iz matične evidence. Numerično po posameznih naslovih bo potrebno razčistiti, kateri zneski iz plačilnih list in v kakšni višini v primerjavi z zneski iz matične evidence, so vštevni v pokojninsko osnovo za odmero pokojnine. Ker pri tem ne gre le za pravno vprašanje, temveč je pri iskanju odgovorov na navedena vprašanja potrebno tudi strokovno znanje s področja ekonomije ali računovodstva, s katerim sodišče ne razpolaga, se bo za razjasnitev navedenih dejstev lahko poslužilo dokaza z ustreznim izvedenstvom, v kolikor bo tožnik v ta namen založil potrebna sredstva. V nasprotnem primeru bo od revizorja tožene stranke potrebno zahtevati obrazloženo in strokovno argumentirano primerjalno analizo plačilnih list s podatki iz matične evidence za sporna leta.

9. Šele po dopolnjenem postopku v nakazani smeri in izvedbi morebitnih drugih dokazov, pomembnih za pravilno in popolno razjasnitev dejanskega stanja, bo mogoče v zadevi ponovno razsojati. Torej tudi z dejanskimi in ne le pravnimi argumenti presoditi pravilnost in zakonitost izpodbijanih upravnih aktov ter odločati o utemeljenosti ali neutemeljenosti tožbenega zahtevka za priznanje višje starostne pokojnine zaradi vštevnosti višjih zneskov plač v pokojninsko osnovo, od katere se odmerja starostna pokojnina.

(1) Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008. (2) Ur. l. RS, št. 106/99 s poznejšimi spremembami.