Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pri razporejanju javnih sredstev je treba ravnati skrbno, razdeli se jih lahko le ob izpolnjenih pogojih in v upravičeni višini. Zato je pravilno ravnanje, da se zahteva dopolnitev vloge glede članstva društva, ker iz predloženih dokazil ni bilo mogoče preveriti število članov.
Tožba se zavrne.
1. Z izpodbijano odločbo je Občinska uprava Občine Poljčane odločila, da je tožeča stranka na podlagi Javnega razpisa in obravnave vloge pri razdelitvi proračunskih sredstev namenjenih izvajanju letnih programov športa v letu 2016, upravičena do 6.698,66 EUR (1. točka izreka). Tožeča stranka je za programe dosegla skupaj 1853 točk. Natančnejše točkovanje in vrednotenje programov je razvidno iz predloga razdelitve sredstev izvajanja letnih programov športa v Občini Poljčane v letu 2016, ki je sestavni del odločbe (2. točka izreka). V primeru, da se ugotovi, da je tožeča stranka dobila proračunska sredstva na osnovi lažnih podatkov, mora neupravičeno prejeta finančna sredstva vrniti v občinski proračun, v naslednjem letu pa ne more kandidirati na javni razpis za pridobitev sredstev (3. točka izreka). Vse medsebojne obveznosti se uredijo s Pogodbo o izvajanju letnega programa športa na območju Občine Poljčane v letu 2016 (4. točka izreka).
2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožeča stranka dne 10. 6. 2016 vložila vlogo za pridobitev proračunskih sredstev, ki se delijo na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje izvajanje letnega programa športa na območju Občine A.v letu 2016 (v nadaljevanju Javni razpis). Strokovna komisija, ki jo je imenoval župan s sklepom št. 410-17/2016 (301) z dne 5. 2. 2016, je vlogo obravnavala in ugotovila, da je vloga formalno popolna ter so priložena vsa ustrezna dokazila in priloge. Komisija je dne 14. 10. 2016 in 7. 7. 2016 opravila ocenjevanje in vrednotenje športnih programov ter določila višino dodeljenih sredstev v skladu z določili Pravilnika o izvajanju letnih programov športa v Občini Poljčane (v nadaljevanju Pravilnik) in letnega programa športa, ter občinski upravi predložila predlog razdelitev sredstev izvajalcev letnega programa športa v Občini Poljčane v letu 2016. Nadalje je odločeno, da bo občina sredstva za sofinanciranje športnih programov in organiziranosti v športu nakazala tožeči stranki v dveh delih.
3. Tožeča stranka se je zoper navedeno odločitev pritožila in je Župan Občine Poljčane, kot drugostopenjski organ z odločbo pritožbo tožnika zoper prvostopenjsko odločbo zavrnil. Tožnik je s pritožbo nasprotoval številu doseženih točk in višini sofinanciranja letnih programov športa ter navajal število točk, ki bi jih moral doseči glede na oddano vlogo. Drugostopenjski organ je v skladu s Pravilnikom in Merili za vrednotenje in izbor programov športa v občini A. (v nadaljevanju Merila), ponovno opravil vrednotenje programov iz prijavne dokumentacije, s katero se je tožnik prijavil na razpis in ugotovil, da je tožnik k vlogi priložil vse obvezne priloge. Tožnik je v prijavnem obrazcu navedel, da ima društvo 276 članov s vplačano članarino za leto 2015, s stalnim prebivališčem na območju Občine Poljčane in k navedenemu kot dokazilo predložil nepodpisan seznam članov, ter izpis iz prometa blagajne. Na zahtevo prvostopenjskega organa po dopolnitvi vloge, je društvo dodatno dokazovalo članstvo s vpogledom potrdila o vplačilu ter pristopne izjave članov društva. Ker iz priloženih potrdil o vplačilu ni bilo možno razbrati števila članov društva, so bile pri vrednotenju delovanja društva upoštevane pristopne izjave članov za leto 2015. Društvo je za leto 2015 izkazalo 102 pristopni izjavi, od tega 66 pristopnih izjav članov z bivališčem na območju Občine Poljčane.
4. Drugostopenjski organ je ugotovil, da je tožeča stranka na javnem razpisu kandidirala za sredstva programov, katere je prvostopenjski organ točkoval in sicer: za športno vzgojo otrok in mladine 610 točk (po vrednosti točke 5,55 točk), kakovostni in vrhunski šport 577 točk (po vrednosti točke 3,93), rekreacija 80 točk (po vrednosti točke 5,95), delovanje društva 66 točk (po vrednosti točke 5,53), izobraževanje 120 točk (po vrednosti točke 0,24), prireditve 400 točk (po vrednosti točke 0,44), založništvo 0 točk, skupaj je tožeča stranka dosegla 1853 točk, kar pomeni glede na vrednost točke skupaj 6.698,66 EUR. Drugostopenjski organ je ugotovil, da je točkovanje in vrednotenje programov, ki ga je opravil prvostopenjski organ opravljeno v skladu s Pravilnikom in Merili ter je bil postopek pravilen ter je odločba, ki je sledila bila pravilna in utemeljena, pritožba tožeče stranke pa neutemeljena.
5. Tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu, s katero zahteva plačilo nastale škode in odpravo sklepa, s katerim je tožena stranka določila višino dodeljenih sredstev sofinanciranja iz letnega programa šport v letu 2016. Tožbo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov, bistvene kršitve določb postopka, nepopolno in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da tožena stranka ni upoštevala določil Meril in je pri vrednotenju oddanih razpisnih obrazcev izbrisala posamezne skupine, ki jih je tožeča stranka prijavila na razpis oziroma nepravilno in mimo pravil razpisa opravila združitev skupin. Tožena stranka je namreč v razpisu prijavljeni skupini predšolskih otrok, ki se udeležujejo v dveh športnih panogah, rokoborbi in gimnastiki v različnih sestavah in različnih terminih, združila v eno skupino in v en program. Prav tako je združila skupini fitnes in skate park, ki nima nič skupnega v en program. Skupine tekmovalne gimnastike cicibane in skupno mlajše deklice ter elementarno šolo rokoborbe, ki so prav tako skupine za sebe in v različnih športnih programih in terminih izvajanja, je tožena stranka združila v eno skupino. Z združitvijo skupin in vrednotenjem ene skupine v en program, je tožena stranka oškodovala tožečo stranko in kršila določila Pravilnika.
6. Tožena stranka je tudi kršila določila 10. člena Pravilnika. Ta se namreč nanaša na nepopolne vloge in načinu poziva za dopolnitev vloge. Tožena stranka ni pozvala tožečo stranko k dopolnitvi vloge oziroma je to storila po elektronski pošti dne 4. 7. 2016 ter ni upoštevala roka navedenega člena, ki je 8 dni. Poziv k dopolnitvi vloge v elektronski obliki je imel rok 3 dni. Dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno in je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep o dejanskem stanju. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi navajala število priznanih članov kluba 66, istočasno v nadaljevanju odločbe pa je navajala skupini s številom udeležencev, ki skupno šteje 175 udeležencev, samo v programih športne rekreacije, ki je le ena od sedmih vsebin prijavljenih na razpis. Za ostale vsebine ne navaja število udeležencev.
7. Tožena stranka je v mesecu februarju 2016 objavila razpis za sofinanciranje programov športa v Občini Poljčane za leto 2016. Po oddaji dokumentacije marca 2016 in pričakovanju rezultatov je tožeča stranka dne 6. 5. 2016 prejela obvestilo in sklep o razveljavitvi razpisa z dne 5. 5. 2016 in dne 12. 5. 2016 obvestilo o ponovnem razpisu, z rokom prijave do dne 10. 6. 2016. Tožeča stranka je oddala ponovno prijavo na razpis z popolnoma enakimi vsebinami na obrazcih za ponovljeni razpis. V prvem razpisu je tožeča stranka dosegla 3247 točk, v ponovljenem razpisu pa ji je pripadalo komaj 1853 točk. Razpis je bil po mnenju tožeče stranke razveljavljen, zaradi osebnih interesov posameznikov.
8. Tožeča stranka je na ponovljenem razpisu prejela cca. 8.000,00 EUR manj sredstev, kot je pričakovala in je realno na osnovi razpisnih pogojev ter trenutne situacije delovanja društev na območju Občine Poljčane. Tako ugotavlja tožeča stranka, da je oškodovana za znesek 8.000,00 EUR, prav tako je po razpisu utrpela moralno škodo, ki je vezana na porušenje odnosa v lokalni skupnosti, družbeno in politično škodo in jo ocenjujejo na osnovi vrednosti nastale realne škode na vrednost 20.000,00 EUR. Skupno je tožeča stranka oškodovana v znesku 28.000,00 EUR. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izvede narok in razsodi, da se Javni razpis razveljavi in vrne organu v ponovni postopek. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 28.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila.
9. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in navaja, da se je na Javni razpis dne 11. 5. 2016 prijavilo sedem vlagateljev, katerih prijave je tožena stranka ustrezno vrednotila glede na Pravilnik. Ker je šlo za ponovljen razpis je tožena stranka v razpisu posebej obvestila tudi vse prijavitelje, ki so se predhodno prijavili na Javni razpis, kateri je bil razveljavljen. Pri toženi stranki je bila imenovana strokovna komisija, ki je na podlagi prejetih vlog in dokazil opravila vrednotenje vseh vlog ter pripravila gradivo na podlagi katerega je občinska uprava izdala odločbe vsem upravičencem, ki so vložili vloge v predmetnem postopku. Pravno podlago za imenovanje komisije, izvedbo razpisa in za dodeljevanje javnih sredstev upravičencem, so predstavljali Pravilnik s prilogami in letni program športa v Občini Poljčane za leto 2016, s katerim so bila določena proračunska sredstva, ki so na voljo za dodelitev med upravičence. Tožena stranka navaja, da je glede na dejstvo, da je vrednost točke od katere je odvisen končni znesek sofinanciranja posameznega prijavitelja odvisen od števila vseh prijaviteljev na Javni razpis, števila prijavljenih programov in števila članov posameznih prijaviteljev, je povsem nerazumna tudi navedba tožeče stranke, da je glede na izvedeno točkovanje prejela znatno nižji znesek, kot je sama pričakovala oziroma na ponovnem razpisu je prejela cca. 8.000,00 EUR manj sredstev kot je pričakovala. Tožena stranka izrecno izpostavlja, da je predmet vrednotenja lahko le posamezni program, pri čemer lahko v sklopu posameznega programa deluje tudi več skupin. Takšen sistem vrednotenja, ki je normativno predviden tudi v Pravilniku, namreč omogoča pravično delitev sredstev med upravičence in onemogoča anomalije, do katerih bi sicer prihajalo, saj bi upravičenci znotraj posameznega programa lahko oblikovali večje število skupin, s čimer bi se neupravičeno povečevalo število točk, ki bi jih prejeli. Posledica takšnega stanja bi lahko bilo, da bi bila posamezna društva neenako obravnavana, čeprav je njihov prispevek v razvoju športa v občini enak. Prav zaradi takšnih pomislekov je bila izbrana normativna rešitev, ki ločuje programe in skupine ter pravice do pridobitve javnih sredstev za sofinanciranje programa športa veže na število programov pri posameznem upravičencu, ne glede na to, koliko skupin deluje znotraj posameznega programa.
10. Tožena stranka je tožeči stranki priznala vse programe, pri tem pa ugotovila, da znotraj istega programa pri tožeči stranki deluje več skupin. Tožena stranka je tako tožeči stranki priznala programe: interesna športna vzgoja predšolskih otrok, interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok, športna vzgoja otrok usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, športna vzgoja mladine, usmerjena v kakovostni in vrhunski šport, interesna športna vzgoja mladine, športna rekreacija za občane stare do 65 let in kakovostni šport. Na podlagi navedenega in upoštevanja preostalih kriterijev vrednotenja je tožeča stranka skupaj dosegla 2063 točk. Pri določitvi 2063 točk je bilo sprva upoštevano, da ima tožeča stranka 276 članov s poravnano članarino, kot je izhajalo iz navedb v vlogi tožeče stranke. Po predložitvi zahtevanih dokazil o plačilu članarine, je bila navedena številka znižana na 66 članov, ki so glede na priložena dokazila tožeče stranke dejansko poravnali članarino. Glede na navedeno je prišlo tudi do znižanja števila priznanih točk na 1853 točk, kar je bilo upoštevano tudi pri izdani in izpodbijani odločbi. Tožena stranka poudarja, da so bila dokazila o plačilu članarine kot podlaga za vrednotenje števila članov v okviru predmetnega razpisa zahtevana prav od vseh prijaviteljev na Javni razpis.
11. Združevanje skupin znotraj posameznih programov je bilo izvedeno v skladu s Pravilnikom. Ob tem pa tožena stranka še dodaja, da je vse udeležence, ki so se prijavili na Javni razpis obravnavala enako in je tako tudi pri drugih udeležencih nastopil položaj, ko je bilo več skupin združenih pod en program. Za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe ni pomembno, da je tožeča stranka vsako skupino prijavila na svojem obrazcu. Tožena stranka je namreč na podlagi prejetih dokazil in navedb tožeče stranke upoštevala vsa dejstva, ki jih je tožeča stranka vključila v svoje prijave, ugotovljeno dejansko stanje ter nato ustrezno odločila o upravičenosti tožeče stranke do izplačila sredstev iz občinskega proračuna. Tožena stranka je namreč pritožbo tožeče stranke vsebinsko obravnavala in jo je vsled njeni neutemeljenosti, zavrnila z ustrezno obrazložitvijo. Tožena stranka je prepričana v zakonitost izpodbijane odločbe ter spoštuje odločitev tožeče stranke, da pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe pretrese še v postopku pred upravnim sodiščem.
12. Glede odškodninskega zahteva pa tožena stranka navaja, da ni izkazana protipravnost ravnanja tožene stranke, ni izkazan nastanek škode in ni izkazana vzročna zveza med ravnanjem uradnikov pri toženi stranki in nastalo škodo. Glede na navedeno je odškodninski zahtevek neutemeljen.
13. Tožba ni utemeljena.
14. Obravnavani spor se nanaša na Javni razpis za sofinanciranje letnega programa športa na območju Občine Poljčane za leto 2016. Glede na to, da gre za specifičen tip upravnega spora, se je že tudi razvila sodna praksa na podlagi katere sodišče opravi presojo zakonitosti izpodbijanega akta.
15. Po presoji sodišča je odločitev obeh upravnih organov pravilna in zakonita, prav tako sodišče soglaša z razlogi, ki jih je ob zavrnitvi pritožbe navedla tožena stranka v svoji odločbi ter se nanje v izogib ponavljanju sklicuje tudi v tej sodbi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1).
16. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka v zadevi izvrševanja Javnega razpisa pri obravnavi vloge tožeče stranke, namenila tožeči stranki sredstva v višini 6.698,66 EUR. Tožeča stranka je namreč dosegla skupaj 1853 točk. Strokovna komisija, ki jo je imenoval župan Občine Poljčane dne 5. 2. 2016, je vlogo tožeče stranke obravnavala in ugotovila, da je vloga formalno popolna in da so priložena ustrezna dokazila. Komisija je dne 14. 6. 2016 in dne 7. 7. 2016 opravila ocenjevanje in vrednotenje športnih programov ter določila višino dodeljenih sredstev v skladu z določili Pravilnika in letnega programa športa ter občinski upravi predložila predlog razdelitve sredstev izvajalcev letnega programa športa v Občini Poljčane 2016. 17. Ker mora toženka pri razporejanju javnih sredstev ravnati skrbno in lahko javna sredstva v obliki sofinanciranja podeli le ob izpolnjenih pogojih in v upravičeni višini, je zato ravnala pravilno, ko je od tožnika zahtevala dopolnitev vloge glede članstva društva, ker iz predloženih dokazil ni bilo možno preveriti števila članov društva, saj je tožnik na prijavnem obrazcu navedel 276 članov in predložil nepodpisan seznam članov društva za leto 2015. Vloga tožnika ni bila formalno nepopolna v smislu 10. člena Pravilnika, saj jo je občinska uprava vsebinsko obravnavala. Potrebno je bilo razjasniti okoliščino o številu članov, zato 3 dnevi rok ni v nasprotju z določili Pravilnika. Število članov društva je vplivalo na višino vrednotenja oziroma na število točk. Tožnik je dolžan izkazati upravičenost do višine pridobitve javnih sredstev, za katera se poteguje. Po predložitvi dokazil je bilo ugotovljeno, da je v letu 2015 imelo društvo 66 članov, ki so imeli bivališče v Občini Poljčane in so poravnali članarino, kar je znižalo število točk na 1853. 18. Tožbeni ugovori se nanašajo tudi na očitke o primernosti združevanja skupin in z vrednotenjem ene skupine v en program in s tem ustreznosti posameznih pogojev in kriterijev, vendar pa tožnik z njimi ne more uspeti. Sistem vrednotenja skupin znotraj posameznih programov, je normativno predviden tudi v Pravilniku. S sklicevanjem na predhodni javni razpis, kjer je tožnik dosegel bistveno več točk, pa tožnik ne more utemeljevati morebitne nezakonitosti oz. nepravilnosti razpisnih pogojev predmetnega Javnega razpisa, saj je to stvar konkretnih razpisnih pogojev posameznega javnega razpisa.
19. Sporno je število doseženih točk, ki pa so rezultat ocene strokovne komisije. V obravnavani zadevi je ocena posameznih članov komisije po posameznih kriterijih razvidna iz ocenjevalnih obrazcev, ki so sestavni del upravnega spisa. Narava odločanja v tovrstnih zadevah je tako v pretežni meri strokovno tehnična, saj je ocenjevanje programov športa, po v naprej predpisanih kriterijih, v pristojnosti strokovne komisije. Z navedenim načinom ocenjevanja je tako zagotovljena tudi ustrezna objektivnost, ker se proces strokovne presoje opravi s strani neodvisne strokovne komisije.
20. Iz ustaljene sodne prakse izhajajo že razviti standardi presoje zakonitosti tovrstnih zadev, po katerih je sodna presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev glede materialno - pravnih in procesnih vprašanj stroga in glede izpolnjevanja dejanskih kriterijev zadržana, saj se ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev ter v pogoje, kriterije in merila za ocenjevanje prijav. Za navedene postopke je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani. Vsem prijaviteljem na razpis je namreč zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa in se potegujejo za dodelitev razpoložljivih sredstev, skladno s pogoji razpisa1. 21. Iz izpodbijane odločbe izhajajo vsi potrebni podatki za preizkus, torej tudi seštevek točk, ki predstavlja skupno oceno strokovne komisije. Bistveno za presojo je, da je iz obrazložitve jasno razvidno, koliko točk je komisija pri vsakem merilu dodelila tožniku.
22. V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). Sodišče zato ni odločalo o odškodninskem zahtevku, ki ga uveljavlja tožnik. Vprašanje upravičenosti do odškodnine se presoja v pravdnem postopku pred pristojnim rednim sodiščem.
23. Tožnik je predlagal izvedbo glavne obravnave, vendar ni izkazal, da bi izvedba predlaganih dokazov vplivala na drugačno ugotovitev dejanskega stanja in posledično na drugačno odločitev. Zato je sodišče o zadevi odločilo na seji senata in je navedbe tožnika upoštevalo v pisni obliki (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Iz 22. člena Ustave RS ne izhaja absolutna pravica stranke do izvedbe glavne obravnave. Glavna obravnava je zgolj sredstvo za izvajanje dokazov. Strankin predlog za razpis glavne obravnave mora biti zato obrazložen, stranka pa mora v njem utemeljiti obstoj in pravno relevantnost predlaganih dokazov s stopnjo verjetnosti, ki je več kot samo golo zatrjevanje2. 24. Izpodbijana odločitev pravilno temelji na navedeni dejanski in pravni podlagi. Sodišče v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katera je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.
25. Sodišče je o zadevi odločilo na seji senata in je navedbe tožnice upoštevalo v pisni obliki (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).
1 Sodba Upravnega sodišča RS, št. II U 471/2016. 2 Odločba Ustavnega sodišča v zadevi Up-1055/05 z dne 19.1.2006, odstavek 10.